Zaljubljen v ljubezen na prvi pogled

Zaljubljen v ljubezen na prvi pogled

Dragi dnevnik, a ti verjameš v ljubezen na prvi pogled? Ja, kaj sploh sprašujem ja, imaš prav. Saj mi je jasno, da kot veliki romantik verjameš v vse ljubezni – na prvi pogled, na drugi in tretji, do samega sebe, do ljudi in živali, na mlada in na stara leta, do narave, planeta in vesolja… In imaš prav, le kam bi prišli, če bi vsi verjeli le v »ljubav je bol, a Bol je na Braču«, a ne? No, kakorkoli, jaz sem ljubezen na prvi pogled najmanj enkrat tudi doživel! V najlepši deželi na planetu, po mojem mnenju tudi najlepši med vsemi planeti – tega sicer ne morem stoprocentno trdit, ker vseh planetov še nisem obiskal, a intuicija mi pravi tako…

No, v resnici sem se na Islandiji ljubezen naučil deliti. Toliko čudovitih zgodb, doživetij in prizorov ponuja, da se enostavno zaljubljaš in zaljubljaš, z vsakim korakom in minuto bolj in bolj. Zelo težko je nekomu, ki je še ni doživel, približati to ljubezen, ki ti enostavno spodnese tla pod nogami. Zato bi, če bi imel kaj besede v politiki, uzakonil, da se mora Islandija uvrstit na listo želja prav vsakega popotnika. In to na visoko mesto – na zmagovalni oder,  v boj za medalje. Ravno o tem sem razmišljal, ko sem sedel v poslanskih klopeh vikinškega parlamenta v narodnem parku Thingvellir. To edinstveno naravno okolje na tektonski prelomnici z vulkanskimi značilnostmi, ki je uvrščeno tudi na seznam svetovne dediščine Unesco, si je naziv narodni park prislužilo tudi zaradi svojega zgodovinskega pomena kot področje prvega islandskega parlamenta.

Otok je najredkeje poseljena evropska država, vseh prebivalcev je le za Ljubljano z okolico, no, Islandcev, če sva natančna. Če bi upoštevali še najstarejše in najbolj ljubke prebivalce otoka, škrate in trole, bi se to število vsaj podvojilo. A v te debate se ne spuščam ravno z uradniki, saj razumeš, a ne? Dejstvo je, da moraš v škrate in trole verjeti, da jih lahko uvrščaš v uradno prebivalstvo. Ne more pa jih videti vsak in tu se potem pojavi težava, da ljudje ne verjamejo. Hm, nikakor ne morem razumeti… Toliko enih dokazov obstaja, da škrati in troli še danes živijo na Islandiji, da imajo svojo ureditev in zakone, mesta in način življenja… Že če si ogledaš moj najljubši film, Zgodbo o ognjeni sagi, ti mora biti jasno, da škrati so! Ja kdo drug pa je Larsu in Sigrit pomagal, da sta se uvrstila na evrovizijsko tekmovanje??

Islandija je čisti unikat, dragi dnevnik… Oblike in barve, ki jih je tam ustvarila narava, so tako zelo raznolike, edinstvene in čudovite, da tudi, če bi zbral vsa naravna čudesa na tem svetu, ta ne bi bila konkurenca naravnim čudesom, ki jih ponuja Islandija. Tako! Jaz mislim, da je Islandija en tak interaktivni muzej, ki prikazuje proces nastajanja Zemlje. Tako!

Ne vem, če si vedel, dragi dnevnik… Izbruhi termalne vode, ki se sicer pojavljajo na vulkansko aktivnih področjih po celem svetu, so dobili ime »gejzir« po enem izmed islandskih vrelcev. Geysir danes sicer ne deluje več, kar pa ne velja za njegovega soseda. Gejzir Strokkur je še kako aktiven, izbruhne približno na vsakih 5-10 minut. In ujeti njegov izbruh na fotografijo je cilj prav vsakega popotnika. O, bravo za vprašanje, dragi dnevnik, ampak ni »ingrastam«, temveč »instagram« – tako se imenuje socialno omrežje. In ja, dobil sem ogromno všečkov za selfi ob izbruhu gejzirja…

Islandijo, seveda, zaznamujejo tudi vulkani. Kar trideset jih je na otoku, o vulkanski dediščini pa priča tudi samo površje. Večina ga je namreč prekritega z ledeniki in starimi nanosi lave, ki so jo skozi leta prerasli mahovi. Zakaj pa mene močno srbijo pete, da bi se čim prej ponovno odpravil na Islandijo? Zato, dragi dnevnik, ker se je pred nekaj meseci zgodil turistični izbruh vulkana v bližini Reykjavika. Haha, neee, turistični ne pomeni, da so si ga izmislili, da bi privabili turiste… Turistični pomeni, da ni eksploziven, da ne predstavlja grožnje okolici, da pa je magnet za obiskovalce in fotografe. In jaz ga moram doživeti!

Na Islandiji govorijo islandščino. Precej logično, a ne? A pa veš, da obstaja tudi »visoka islandščina«? Tega pa nisi vedel, a? Torej, Islandci so zelo ponosni in zavedni ljudje, med drugim si močno prizadevajo za ohranjanje in negovanje svojega jezika. Visoka islandščina je sodobna oblika islandskega jezika. Njeni pobudniki pa sledijo ideji, da bi islandščino očistili sposojenk in tujk ter namesto njih oblikovali nove islandske besede. Saj ti pravim, da so na Islandiji sami fajn prebivalci! Moji najljubši kosmati so islandski konji. Neee, niso poniji, oni so konji! In jaz, ko bom velik, bom imel belo-rjavega islandskega konja. Ime mu bo Sleipnir, kot je bilo ime konju vrhovnega nordijskega boga Odina. Imel pa bom tudi dva »pufkota«, ki jima bo ime Hugin in Munin, kot je bilo ime vranoma vrhovnega nordijskega boga Odina. Ko bom velik, bom tudi napisal sago in izdal knjigo, tako kot vsak deseti Islandec. Aja, ne veš, kaj je »pufko«? Moj najljubši pernati prebivalec Islandije iz družine njork, ki se po slovensko imenuje mormon, po angleško pa »puffin«.

Na Islandiji so tudi izjemno fajn slapovi. Vsak ima svoj faktor, pardon, svoj »naj«! Eden je najvišji, drugi največji, tretji najmogočnejši, spet naslednji najbolj vodnat, pa najlepši, najbolj spektakularen, najbolj fotogeničen… Vsak ima svoj »naj«! Moj skoraj najljubši je seveda Skogafoss, tam sem spoznal trola…

Kako to misliš, dragi dnevnik?? »Absevedalutno« sem ga spoznal! A o tem naslednjič, če se strinjaš. Sedajle moram preletet novice na The Reykjavik Grapevine, da bom na tekočem. Ne pozabi, da ti povem »štorije in baldorije« o Zlatem krogu, o čisto pravem vikinškem pivu, pa kako sem se dotaknil največjega evropskega ledenika in »okopal« v ledenem jezeru, pa o umetniku Dagssonu… Komaj čakam, da ti predstavim doživetje v Modri laguni, ki je eno mojih najljubših doživetij vseh časov na celem svetu…

Ne, nisem se kopal s Brooke Shields, tista Modra laguna je v Pacifiku, ne Atlantiku.

Takole bova rekla, dragi moj dnevnik… Se nadaljuje…

Kompasov Janez 

ISLANDIJA SKOZI JEZIK