Kompas 70 let

z vami že od 1951

Kompas obeležuje pomembno in impresivno obletnico – 70 let svojega obstoja. Sedemdeseti rojstni dan praznujemo 1. julija 2021. 

• PRIHODNOST = vsa naša ponudba
• LEPOTA = vsebina naše ponudbe
• SANJE = jih uresničujemo skupaj s potniki, za potnike

#KOMPASOVIH70

Kliknite za ogled celotne brošure Od Putnika do Kompasa

Spoštovani,

KOMPAS že častitljivih 70 let deluje v eni najlepših gospodarskih dejavnostih – turizmu, ki s svojimi storitvami na različne načine povezuje naša osebna življenja in turistične poslovne aktivnosti. Posebna je v tem, da nas vpenja med številne dejavnike in soustvarjalce končne storitve, zapis doživetij in spominov pa je vsakič znova enkraten in neponovljiv.

Spominjamo se naših skupnih poti od Putnika do danes in ugotavljamo, da ljubezen do ustvarjanja počitnic in potovanj nikoli ne mine, da je strast, ki nas povezuje, vedno enako goreča in da je skupaj z vami, dragi naši sopotniki, ustvarjanje doživetij zares imenitno in vedno navdihujoče.

Živimo v času, ko svet diha in deluje globalno, prav potovanja pa so stična vez za vse nas, ki v potovalni industriji ustvarjamo svoj in naš vsakdan. In prav povezanost je narekovala, da tudi v času pandemije, ki nas je vse tako zelo zaznamovala, ostajamo skupaj, čeprav smo narazen, in da naša partnerstva negujemo vnaprej pozitivno, z roko v roki, v smeri razvoja in odličnosti, ki ju že prinaša “nova realnost”.

Prihodnost slovenskega in svetovnega turizma čutimo v ohranjanju kulturne in naravne dediščine z velikim poudarkom na trajnostnem turizmu ter v spoštovanju različnosti in negovanju drugačnosti.

Največje bogastvo Kompasa so zagotovo vsi zaposleni, vsi zunanji sodelavci in vsi partnerji, ki ste v teh 70 letih ustvarjali doživetja in nepozabne spomine ter s svojim znanjem, izkušnjami in poslovnimi povezavami, skupaj z našimi potniki, »uresničevali« sanje.

Tudi vnaprej homo razmišljali globalno ter svoje odločitve skrbno in premišljeno sprejemali lokalno.

Z velikim optimizmom zrem v prihodnost ter se zahvaljujem vsem za dosedanje prepletanje dejavnosti in za zaupanje, ki nam ga vedno in še posebno v zadnjem letu izkazujete na tak ali drugačen način. Kot naše cenjene stranke, kot naši spoštovani partnerji, kot naši prijatelji. lskrena hvala, ker ostajate z nami.

Prepričan sem, da bomo skupaj z vami in vsemi odličnimi sodelavci v Kompasu tudi v času “nove normalnosti” in v naslednjih #Kompasovih70 uspešno in drzno soustvarjali moderne poti turizma tako v regiji kot svetu.

Ker prihodnost pripada tistim, ki verjamejo v lepoto svojih sanj.

Lovorko Mamić, predsednik uprave

1951 – 1960

turistično podjetje Putnik

Leta 1951 se izvede decentralizacija takratnega zveznega podjetja PUTNIK in nastajajo republiške filiale z enakim ali nekoliko spremenjenim imenom. V tem letu, dne 1. julija 1951, vlada RS izda odločbo, s katero je bilo ustanovljeno turistično podjetje z imenom Putnik Slovenija, ki svoje ime ohrani do 1. 10. 1959, ko se sprejme in s programom za leto 1960 uradno objavi novo ime KOMPAS. Na začetku je imelo podjetje 10 poslovalnic, 8 turističnih avtobusov in je zaposlovalo 90 uslužbencev.

Začetki zveznega podjetja PUTNIK segajo celo v leto 1923. Takrat je bila v Ljubljani ustanovljena filiala delniške družbe za tujski promet — PUTNIK. Ta je do začetka druge svetovne vojne delovala kot poldržavno turistično podjetje, v katerem je imelo večino akcij takratno ministrstvo za trgovino in promet. Med vojno je v zasedeni Ljubljani dejavnost PUTNIKA prevzela italijanska poldržavna ustanova za tujski promet CIT, ki je to dejavnost razvijala samo za interes okupacijskih sil.

Leta 1945 je bilo ustanovljeno zvezno podjetje za promet potnikov in turistov PUTNIK v DFJ (Demokratična federativna Jugoslavija). Podjetje ima sedež v Beogradu, njegova filiala v Ljubljani pa je predhodnica sedanjega podjetja KOMPAS.

Pavlihov Kompas 1960

Turistični vodič po Jugoslaviji

(Izdalo Časopisno podjetje »Pavliha« v Ljubljani, tisk in vezava tiskarne ČZP »Ljudska pravica« v Ljubljani)

Že takrat smo vedeli, da so potovanja odlična priložnost za nova prijateljstva.

Izvleček iz Pavlihovega Kompasa 1960:

“Na izletih, ki jih prireja KOMPAS, se boste prijetno razvedrili in odpočili, spoznali boste prirodne lepote in zanimivosti Jugoslavije in ostalih evropskih držav, pridobili si boste novih prijateljev.”

“Kompas je vaš svetovalec pred vsakim potovanjem!”

Prve tiskovine in tabla na pročelju prve poslovalnice

Dravska banovina Putnik Ljubljana – naslovnica zloženke – 1930

Putnik turistični bon za 100 dinarjev – 1951

Putnik Slovenija – naslovnica zloženke – 1958

Putnik Slovenija – tabla na pročelju prve poslovalnice na Titovi 12 – 1958

Putnikov informator – naslovnica prve številke – 1959

Kompasov avtobus – 1959

Koledarčki – potujte s Kompasom – 1960 – 1963

Petdeseta leta v Hollywoodu so v znamenju vrnitve glamurja in prihoda televizije, kar je za vedno spremenilo tudi podelitev oskarjev.

Amerikanec v Parizu (An American in Paris) – dobitnik šestih oskarjev (1952), med njimi za najboljši film in fotografijo.

Režiser: George Stevens (Prostor na soncu) Glavna m. vloga: Humphrey Bogart (Afriška kraljica) Glavna ž. vloga: Vivian Leigh (Tramvaj poželenje) Stranska m. vloga: Karl Malden (Tramvaj poželenja) Stranska ž. vloga: Kim Hunter (Tramvaj poželenja) Častni oskar: Gene Kelly

Stavnice , ki so v tekmi za glavno nagrado napovedovale tesen izid med filmoma Prostor na soncu in Tramvaj poželenje, so zgrešile – presenetljivi zmagovalec večera je postal muzikal Amerikanec v Parizu, ki je slavil v šestih kategorijah.

Kompás -a m (ọ̑; ȃ) priprava z magnetno iglo za določanje strani neba: dijake so naučili uporabljati kompas; orientirati se s pomočjo kompasa ♦ navt.giroskopski kompas girokompas; navigacijski kompas // ekspr. (osnovna) usmeritev, orientacija: taka bibliografija je kompas, brez katerega se je v literaturi težko znajti / glavni junak je brez kompasa zajadral v moderno življenje (SSKJ)

1961 – 1970

šestdeseta

“Vroča šestdeseta leta” so bila obdobje gospodarske rasti. Takratne države članice evropske skupnosti so prenehale obračunavati carine v medsebojni trgovini in so uvedle skupni nadzor nad pridelavo hrane. Prišlo je celo do presežka kmetijskih pridelkov. Maja 1968 so se zgodili znameniti študentski nemiri v Parizu, z generacijo leta 68 se povezuje mnoge spremembe v družbi in vedenju.

V šestdesetih se zgodi „kultura mladih“. Glasbene skupine, kot so The Beatles, na svoje nastope privabijo množice najstnikov, širijo kulturno revolucijo in večajo medgeneracijski prepad.

Leta 1946 je jugoslovanska vlada za zaposlene uvedla plačan 14 do 30 dnevni dopust in 1965 uvedla še letni dodatek za dopust, regres, da se je dopustovanje omogočilo čim več delavcem. Šestdeseta leta v takratni državi se lahko opišejo kot čas turističnega razcveta.

V času Evropske unije je potovanje iz države v državo nekaj vsakdanjega. Včasih je bilo potovanje iz države v državo možno le za prebivalce obmejnih območij, leta 1966 se to sprosti in je možno tudi za ostale prebivalce države.

Kompas, turistično in avtobusno podjetje, je osrednji oblikovalec in ustvarjalec turistične ponudbe v takratni državi, pa tudi kadrov za komercialni turizem.

Začetki so skromni, a obetavni: 10 poslovalnic, 8 turističnih avtobusov, 90 zaposlenih. V letu 1957 se mreža poslovalnic začne širiti na območje Hrvaške, po letu 1963 na območje Srbije, leta 1966 na območje Makedonije in leta 1970 na območje Bosne in Hercegovine.

Brošure

Brošura v francoščini

Programme 1961

Brošura 1962

Izleti, potovanja – naslovna in notranja stran

Brošura 1963

Izleti, potovanja – naslovna in notranja stran

Brošura 1968

Izleti in potovanja 1968

Brošura 1969

Izleti 1969

Turistični programi

1965

Pariz – 8 dnevno tradicionalno prvomajsko potovanje z avtobusom in vlakom

1966

Sončno križarjenje v Grčijo – Atene z m/b “Opatija”

Termin: 24.3. – 4. 4. 1966, 12 dni

Cena: 789.-ND (78.900.- Din)

1967

London – Amsterdam – Bruxelles – Munchen

1968

Benetke in San Marino, dvodnevno potovanje

Grossglockner in Cortina dAmpezzo, dvodnevno potovanje

Svetovno prvenstvo v košarki, Ljubljana 1970: Luna vaša, zlata naša

Vse poti so vodile v Tivoli. Dvorana ob vznožju Rožnika nikoli prej ni videla toliko gledalcev. Tako je bilo prvi dan, tako je bilo vsak dan – vse do konca svetovnega prvenstva v košarki maja 1970. »Košarkarji so se objemali in poljubljali. Skakali so kot srečni otroci. Izčrpani Trajko Rajković ni vzdržal na nogah, marveč se je zgrudil z vso težo na pod in – jokal. Solze sreče so se lesketale tudi na oznojenih licih njegovih tovarišev,« so na športnih straneh Dela pospremili jugoslovansko košarkarsko reprezentanco do veličastnega naslova svetovnih prvakov na domačih tleh. »Ljubljana ni spala do treh zjutraj. Povorke in zastave, kolone avtomobilov, hrupni koncert avtomobilskih siren … Celo v zori so po mestu krožile skupine in vzklikale: Zlato, zlato! Po ulicah so še dolgo odmevala imena protagonistov te velike zmage. Ljubljana je norela od radosti in navdušenja,« so evforijo opisali pri italijanski La Gazzetta dello Sport.

Jugoslovansko reprezentanco je vodil trener Ranko Žeravica, v njej pa so igrali trije slovenski košarkarji Ivo Daneu, Vinko Jelovac in Aljoša Žorga.

Pot do zlata se je skrivala v zmagi proti Američanom, olimpijskim prvakom. »Dvoboj ZDA – Jugoslavija ni bil le vrhunec SP, ampak tudi revanša za odločilno tekmo olimpijskega turnirja leta 1968, v katerem so, sicer zasluženo, zmagali Američani. Tisti, ki tekme ni doživel v Tivoliju, ne more vedeti niti razumeti, v kakšen kolektiv se je v tistem trenutku spremenila dvorana,« so evforijo, v kateri so si Jugoslovani že zagotovili zlato kolajno, pospremili v knjigi Zlato naše.

Na enem od transparentov je pisalo Luna vaša, zlata naša; navijači so namreč povezali zgodovinske korake Američana Neila Armstronga na Luni leta 1969 z najžlahtnejšim odličjem na SP v košarki v Ljubljani.

Slovenska popevka

1970 – 1. nagrada občinstva (Jože Privšek – Dušan Velkaverh – Jože Privšek)

Izvajalec:        Bele vrane

Mini maxi       povezava na https://www.youtube.com/watch?v=KwKd-o7mAwQ

Slovenski film

Srečno, Kekec! je slovenski mladinski film iz leta 1963, ki ga je režiral Jože Gale. Posnet je bil po planinski pripovedki Kekec na volčji sledi, drugi izmed treh Vandotovih pripovedk o Kekcu, ki je leta 1922 izšla pri mladinskem listu Zvonček. To je bil sploh prvi slovenski barvni film v izvirniku posnet na 35 milimetrski trak Kodak.

Oskar (Academy Award)

Lawrence Arabski (angleško Lawrence of Arabia) je epski zgodovinsko dramski film iz leta 1962, posnet po življenju T. E. Lawrencea z vzdevkom »Lawrence Arabski«,

Film je bil na 35. podelitvi nominiran za deset oskarjev, osvojil pa jih je sedem, tudi za najboljši film in najboljšo režijo. Danes velja za enega najboljših in najvplivnejših filmov v zgodovini kinematografije, kritiki posebej izpostavljajo dramatično filmsko glasbo Mauricea Jarrea in Freddieja Younga v vlogi direktorja fotografije.

… da so bila prva rent-a-car vozila v Kompasovem voznem parku Zastave 1300

1971 – 1980

sedemdeseta

V letu 1971 se je ustanovilo turistično in avtobusno podjetje Kompas Jugoslavija, ki se je leta 1975 registriralo tudi kot gostinsko podjetje.

Kompas je v tem času postal simbol inovativnega podjetja, ki ima drznost, prave ljudi in dobre ideje. Podjetje se je naglo in silovito razvijalo v več smeri ter dejavnosti. V kratkem času je postalo eno najbolj uspešnih podjetij v Jugoslaviji ter se postavilo ob bok večjim turističnim podjetjem v JV Evropi. Kompas Turizem, Kompas Hertz, Kompas Mejni turistični servis, Kompas Hoteli, Kompas Magistrat so bila podjetja, ki so vzklila prav na sinergijah poslovnega sistema in kmalu postala močne samostojne enote.

Ob svoji 20 letnici je imel Kompas v lasti 45 turističnih poslovalnic, 60 avtobusov in 330 osebnih avtomobilov ter zaposloval 980 oseb. Dosegal je promet v višini 750.000.000 dinarjev. V naslednjih 10 letih je število zaposlenih naraslo na več kot 3.500.

Kompas Jugoslavija v razvoju uporablja načine, da korporativno pojavnost loči od produktov. Nastanejo v kupce usmerjeni produkti Kompas Style, Cruising … s ciljem utrjevati podjetje in blagovno znamko Kompas prek številnih prodajnih poti.

Kompasov Janez

Kompasov Janez letos praznuje 50. rojstni dan

V letu 1971 je na pobudo Janeza Slabeta, idejnega očeta Kompasovega Janeza, takratnega vodje oddelka propagande v Kompasu, nastal osnutek Kompasove maskote. Idejo je na papir prenesel inženir Sandi Škerlavaj. Na osnovi teh skic je oblikovalka Ada Arko Jakopin, tedaj zaposlena v lutkarskem oddelku TV Slovenija, doma izdelala prvo maskoto iz plute in blaga. Oblekla jo je v narodno nošo, ji dala v eno roko kovček z napisom Kompas Jugoslavija, v drugo pa nepogrešljivo »marelo«. Ob 20. obletnici Kompasa (1971) se je Kompasov Janez prvič srečal z zaposlenimi v Kompasu, v Radencih.

Kompasov Janez tako postane maskota Kompasa in njegov prepoznavni simbol. Oblečen v gorenjsko narodno nošo, popotnik s kovčkom, zavzeti smučar – vedno zvesti sopotnik Kompasovih potnikov.
Vodstvo podjetja naroči maskote kot darilo za poslovne partnerje.

Kompasov Janez je v naslednjih dvajsetih letih postal ena najuspešnejših maskot podjetja v tedanji Jugoslaviji, in turistični spominek. Pojavljal se je na različnih predmetih različnih materialov: lutka, obesek, značka, odpirač za steklenice, na plakatih, dopisih, stojnicah, vodniški opremi, majicah, kapah, dežnikih … Postal je tudi prodajna uspešnica med turističnimi spominki tedanje Jugoslavije.

Kompasov Janez, s simpatičnim rdečim in okroglim nosom, razmršenimi oranžnimi lasmi, »korajžo«, ki se skriva pod klobukom, potuje skupaj s Kompasovimi potniki širom po svetu. Desetletje na Kompasovih reklamah vabi s sloganom: »Kaj svetuješ modri Janez, kam potujem danes?«
Kompasov Janez pravi, da je svet velik, očarljiv in lep, da ga prepletajo zanimive poti in čudoviti ljudje, a doma je najlepše. Svoje dolgoletne izkušnje in modrosti, pa tudi potovalne skrivnosti, najraje deli z ustvarjalci najlepših počitnic in potovanj, ki so zbrani v Kompasovi svetovni ponudbi, kjer kompas kaže na vse štiri strani neba, je za vse generacije in za vse okuse.
V zadnjem letu, ko zaradi Covida-19 ne more(mo) potovati, pa svoje bogastvo poznavanja sveta obuja v Potovalnem dnevniku Kompasovega Janeza.

Brošure

Brošura 1971

Yugoslavia 71

Izleti in potovanja 71

Brošura 1972

Tours and trael arrangements with Kompas Yugoslavia

Brošura 1973

Izleti

Brošura 1974

Kompas izleti

Zadnja stran brošure z informacijami vseh poslovalnic

Brošura – Kompas hoteli

Izposojanje vozil brez šoferja – Vzemi tu, pusti tam!

Brošura 1975

Izleti 1975

1975

Kompas your friend in Yugoslavia

1977

Kompas Izleti

Druga glasila

1972

Za vas – cigareta Kompas

1973

Koledar

1974

Reporter – odprtje novega hotela

Brošura – Kompas hoteli

Izposojanje vozil brez šoferja – Vzemi tu, pusti tam!

1975

Kompas praznuje 25 let

Značke ob okroglem jubileju

1976

Koledar

1978

Vabilo na razstavo

1980

Interno glasilo Reporter

Turistični programi

1974

Škotska – 8 dnevno potovanje z letalom

1975

Pariz – ogled oper “Moč usode”

Dunaj in zlata Praga

1977

Švica in Jungfraujoch

1978

Padova – Ravenna – Urbino – San Marino

Hokejski klub Kompas – Olimpija

Državni prvak Jugoslavije

1972, 1974, 1975, 1976, 1979, 1980, 1983, 1984

Pokalni prvak Yugoslav Cub Champion

1969, 1972, 1975, 1987

Pokal evropskih prvakov – četrtfinalist

1972, 1979, 1980

Alpski pokal – zmagovalec

1972

Karavanški pokal – zmagovalec

1973, 1974, 1975, 1979

Hokejski klub je v letu 1973 prejel NAGRADO MESTA LJUBLJANE

1971 podjetje Intel izdela Intel 4004, prvi mikroprocesor na svetu.
Prvi komercialni mikroprocesor izdela leta 1971 podjetje Intel, to je bil 4-bitni Intel 4004. Istočasno pa so inženirji podjetja Texas Instruments razvijali procesor TMS 1000. To podjetje je leta 1973 tudi patentiralo mikroprocesor na enem čipu.

1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Po meritvah univerzalnega koordiniranega časa so letu dodali še dve prestopni sekundi in 1972 je bilo najdaljše leto od(do)tlej.

Sonda Mariner 9 pošlje na Zemljo prve fotografije Marsa.

Eden najmočnejših zabeleženih Sončevih izbruhov v zgodovini povzroči pojav obsežnih severnih sijev in izpade telefonskih omrežij.

Na olimpijskih igrah v Münchnu skupina arabskih teroristov Črni september ugrabi in umori 11 izraelskih športnikov.

Za promet je odprt prvi odsek slovenske štiripasovne avtoceste, od Vrhnike do Postojne.

1973
Izumitelj Martin Cooper v New Yorku opravi prvi klic z mobilnim telefonom.
V New Yorku uradno odprejo World Trade Center.

1974
Obratovati začne letališče Pariz-Charles de Gaulle.

V sedanji obliki je ustanovljena Svetovna turistična organizacija. Deluje kot svetovalno telo in oblikuje smernice za razvoj turizma v državah članicah ter zbira statistične podatke o trendih v turizmu. Med članicami je tudi Slovenija.

1975
Zelenortski otoki postanejo neodvisna država po 500 letih portugalske oblasti.

V Ljubljani je slovesno odprt Univerzitetni klinični center.

1976
Ameriško vesoljsko plovilo Viking 1 uspešno pristane na Marsu. NASA objavi slavno fotografijo »obraza na Marsu«, ki jo je posnel Viking 1.

1977
Prvi uspešni prenos telefonskega signala preko optičnih vlaken.

1978
Reinhold Messner in Peter Habeler izvedeta prvi vzpon na Mount Everest brez dodatnega kisika.

1979
Podjetje Philips predstavi prvo zgoščenko.

Na trg pride prvi Sonyjev walkman.
1980
Vigdís Finnbogadóttir je izvoljena za predsednico Islandije in tako postane prva demokratično izbrana vodja države ženskega spola na svetu.

V Švici je odprt cestni predor Gotthard, takrat najdaljši cestni predor na svetu.
V Trbovljah je ustanovljena slovenska skupina Laibach.
Več kot 140 državnih delegacij se udeleži pogreba jugoslovanskega predsednika Josipa Broza – Tita.

Moda

Sedemdeseta leta so bila v znamenju disko glasbe, hipijev in glamuroznega roka. Značilno je bilo stilsko pretiravanje tako pri pričeskah z razkošnimi kodri, izrazitim volumnom in stopničasto postriženimi lasmi, kot v oblačilih. Ekstravagantna moda v živahnih barvah je bila v znamenju hipijevske mode »flower-power«, močno začinjena z ležernostjo in boemskih videzom.

Leta 1976 smo imeli v Sloveniji en televizor na 4,6 prebivalca, Slovenci pa smo imeli že skoraj 260 tisoč osebnih avtomobilov (večinoma jugoslovanske, ne preveč kakovostne izdelave). Glede na odprtost mej je bilo mogoče oditi v Avstrijo ali Italijo in tam nakupiti izdelke, ki jih je v socialistični Sloveniji primanjkovalo. Ker je oblast že v osnovne šole uvedla učenje angleščine in ponekod tudi nemščine, so bile slovenske mlade generacije v primerjavi z generacijami v državah vzhodno od nas precej bolj prežete z zahodnim duhom.

Kompasov Janez se je znašel na naslovnici kataloga ameriške turistične agencije: natisnili so ga v rekordni nakladi 100.000 izvodov.

Motiv Kompasovega Janeza na plakatu je prejel 1. nagrado v kategoriji plakati na turističnem sejmu v mestu Karlovi Vari na Češkem.

Kompasov Janez je bil ena izmed najbolje prodajanih maskot v nekdanji Jugoslaviji.

1981 – 1990

osemdeseta

Na Jadranu, ki je bil vselej središčno območje Kompasovih turističnih aktivnosti, je Kompas postavil večje število počitniških klubov, zabavišč, navtičnih baz in potapljaških centrov. Za lažje poslovanje je Kompoas na Jadranu vzpostavil tudi lasten brezžični komunikacijski sistem. Kompas je vstopil tudi v mednarodno trgovino ter v kartično poslovanje (Eurocard/MasterCard).

Konec osemdesetih je imel Kompas več kot 3500 zaposlenih, lasten avtobusni park z več kot 180 avtobusi, floto vozil za izposojo z več kot 3000 različnimi vozili (veljal je za največjo Hertzovo podružnico v Evropi) lastno hotelsko verigo z 18 hoteli in tremi moteli, več kot 130 turističnih poslovalnic po takratni državi, 22 predstavništev v tujini, lastno floto hidrokrilnih ladij in katamaran (Prince of Venice).

Kompasova pomorska flota na Jadranu je konec osemdesetih štela 7 hidrokrilnih ladij, s približno 1000 sedeži. Imela je tudi številne manjše, ribiške turistične ladje in kar 90 najsodobnejših Jeanneau jaht – čarter jadrnic in motornih jaht.

Širok spekter dejavnosti, geografska razprostranjenost, sposobni in motivirani zaposleni ter kakovostna realizacija storitev so Kompas dvignili med najbolj pomembne in ugledne blagovne znamke v mednarodni turistični industriji.

FOTO: Joco Žnidaršič

Črni dan

Črni dan, Zakaj se je letalo spustilo tako nizko?, Zgubljeni v korziškem brezpotju, Ati, jutri letim na Korziko – Imej se dobro in srečno se vrni … To je le manjši del množice naslovov, ki so v prvih decembrskih dneh leta 1981 preplavili časnik Delo. Največja nesreča slovenskega letalstva, v kateri je izgubilo življenje vseh 180 potnikov in članov posadke, je pretresla Slovenijo.

Letališče Campo dell’Oro (danes letališče Napoleona Bonaparta) ni imelo radarja. Zaradi gorate okolice in kratke pristajalne steze je veljalo za eno izmed najzahtevnejših za pristajanje.

Vzrok še danes ni pojasnjen
V največji letalski katastrofi slovenskega letalstva so izgubili življenje vsi potniki in člani posadke. 1. decembra 1981 se je letalo Inex-Adrie spuščalo proti korziški prestolnici Ajaccio. Tamkajšnje letališče Campo dell’Oro (danes letališče Napoleona Bonaparta) ni imelo radarja. Zaradi gorate okolice in kratke pristajalne steze je veljalo za eno izmed najzahtevnejših za pristajanje. Ob 8.53 je letalo z levim krilom treščilo v pobočje gore San Pietro, preletelo še 700 metrov, nato pa strmoglavilo v prepad. »Francoski strokovnjaki pravijo, da je tudi najmanjša napaka pri komuniciranju z letališkim stolpom ali pri pilotiranju v goratem delu Korzike, ki obdaja letališče, nujno usodna,« je še isti dan poročala jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug. Vzrok za nesrečo kljub številnim ugibanjem še danes ni pojasnjen; znano je le, da je bilo nad Korziko oblačno z meglo in vetrovno.

Brošure

Brošura 1982

Izleti 82

Brošura 1983

Letovanja 83

Brošura 1984

Počitnice letovanja 84

Brošura 1988

Potovanja 88/89

1988

Mini počitnice – ob dnevu republike

Križarjenje po vzhodnem Sredozemlju

1990

Počitnice Kanarsko otočje, Ciper, Tunizija, Malta

Počitnice – prvomajski prazniki

Turistični programi

1982

Šri Lanka – Indija – Nepal

1984

Južna Tirolska in Dolomiti

1986

Prvi maj v Italiji

Verona in Dolomiti

Praznični dan na Koroškem

1988

Križem kražem po ZDA

Kopački rit

Avstrija – Švica – Italija

Opera in Verona

1990

Veliki kitajski zid

Kompas za otroke – Minimundus

Zagrebški živalski vrt

Druga glasila

1982

Kompasov Janez smučar

1983

Reporter

1984

Zimske olimpijske igre Sarajevo

1986

Kompas praznuje 35 let

Kompas Herzt

Ustanovitev predstavništva na Švedskem

Smučarske vozovnice

1987

Smučamo na Kaninu

Katamaran Prince of Venice

Leta 1989 Kompas podpiše pogodbo z avstralskim podjetjem NOEA Australia PTY LTD  (Builders of high speed Craft) za izdelavo katamarana.

Kompasove letne uniforme

K pripravam na sezono sodi tudi urejenost delavcev Kompasa. Oddelek za marketing in propagando je za turistične delavce nabavil nove letne uniforme. Uniforma je izdelela tovarna Beko po licenci Lee Cooper. So peščene barve in iz hvaležnega naravnega platna.

Na fotografiji: Delavci Turist servisa na Titovi 12.

Kompasovci se spominjajo

Darja Capuder Vrečar

V Kompasu sem od leta 1976 večino svoje kariere delala v receptivi. Najprej sezonsko kot predstavnica škotske agencije v Portorožu, kot vodnica dnevnih izletov in vodnica na turah po Jugoslaviji.

Ob redni zaposlitvi leta 1981 v Ljubljani sem po komerciali in planski službi na koncu pristala v sektorju Operativa. Sektor je leta 1989 upravljal s sedmimi (7) hidrogliserji, dvema (2) katamaranoma, okoli 600 službenimi vozili, za potrebe receptive smo sezonsko najeli okoli 350 avtobusov, imeli smo močno vodniško službo z okoli 500 vodniki, zadolženi smo bili za  800 radijskih naprav za osnovno brezžično komunikacijo na terenu. Kompas je bil takrat vodilni igralec.

Vrh vsega je bil zagotovo nakup katamarana Prince of Venice v Avstraliji. Bila sem zadolžena za koordinacijo izgradnje, prevzema in dobave v Jugoslavijo, skupaj s predstavnikom Kompasa v Avstraliji. Pogovori so se začeli jeseni 1988, pogodba je bila podpisana v začetku 1989, prevzem in krst je bil junija istega leta v ladjedelnici NQEA, Cairns, na severu Avstralije. Katamaran je potem  začel dolgo plovbo iz Cairns-a, ob obalah Azije, skozi Sueški prekop in prispel julija 1990 leta do Jadranskega morja.

S svojo posebno konstrukcijo je bil neverjetna atrakcija in prvi take konstrukcije v Evropi.

To je bil labodji spev moči in ugleda takratnega Kompasa. Nihče si v tistem obdobju ni mogel in znal predstavljati dimenzij družbenih sprememb, ki so sledile.

1981

Med Parizom in Lyonom prične voziti hitri vlak TGV.

1982

Najdaljši lunin mrk 20. stoletja (6. julija) traja 106 minut.

1983

Ameriška komisija za telekomunikacije (FCC) odobri trženje prvega mobilnega telefona, DynaTAC 8000x proizvajalca Motorole, s čimer se prične doba mobilne tehnologije v telekomunikacijah.

1984

V januarju podjetje Apple prvič predstavi osebni računalnik Macintosh.

1985

Skupina glasbenikov z imenom USA for Africa posname dobrodelni singl »We Are the World«.

Znanstveniki Britanske antarktične odprave oznanijo obstoj ozonske luknje.

Podjetje Microsoft predstavi prvo različico svojega operacijskega sistema Windows.

1986

Mateja Svet pribori prvo slovensko žensko zmago v svetovnem pokalu v alpskem smučanju.

Komisija za svetovno in naravno dediščino pri Unescu 28. novembra vpiše Škocjanske jame v seznam svetovne dediščine.

1987

Ameriški predsednik Ronald Reagan v govoru v Berlinu pozove sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova, naj Sovjetska zveza odstrani Berlinski zid.

1988

Odprt je predor Seikan med japonskima otokoma Honšu in Hokaido, najdaljši železniški predor na svetu in veliki most Seto na Japonskem, najdaljši dvonadstropni sistem mostov na svetu.

Evropsko prvenstvo v nogometu se konča z zmago nizozemske reprezentance.

1989

Padec Berlinskega zidu (9. novembra 1989) po več kot 28 letih.
Povod so bila množična zborovanja in protesti, zahteve po svobodi potovanja vzhodnih državljanov, množični pobegi z vzhoda na zahod, deloma preko evropskih prestolnic (npr. Prage) in deloma preko madžarsko-avstrijske meje. Danes je od Berlinskega zidu ostalo le malo. Najbolj znan ostanek stoji med Hauptbahnhof in Oberbaumbrücke. Ta ostanek so leta 1990 zaupali v »oskrbo« East Side Gallery in ga imenovali za državni spomenik Množica pred Brandenburškimi vrati ob padcu zidu

V zemeljsko orbito je vtirjen prvi satelit navigacijskega sistema GPS.

Marca huda magnetna nevihta povzroči razpad električnega omrežja Quebeca, ki oskrbuje 9 milijonov ljudi, severni siji so vidni vse do Teksasa na jugu.

1990

Na plebiscitu 23. decembra o samostojnosti Slovenije 93,3 % volilnih upravičencev s 94,8-odstotno večino podpre neodvisno Slovenijo (rezultati so uradno razglašeni tri dni kasneje).

Italijanske oblasti zaprejo poševni stolp v Pisi zaradi varnostnega tveganja, prične se dolgoletna obnova.

Sonda Voyager 1 se po prepotovanih 6 milijardah kilometrov obrne proti Zemlji in posname znamenito fotografijo »Bleda modra pika«.

Tim Berners-Lee (25. 12.) postavi prvo spletno stran na prvem spletnem strežniku

Moda

Pomembno je bilo imeti široka ramena. To je bilo desetletje drznega sloga, barv in silhuet – vključno s trajnami. Glavni trendi tega modno živahnega obdobja so bili usnjene pajkice, predimenzionirani suknjiči s podloženimi rameni, močan in barvit make-up, visoko natupirane pričeske, usnjene rokavice brez prstov, perilo kot dnevno oblačilo, prevelike hlače na rob, …

Glasba

Eurosong 1987

Zmagovalec je predstavnik Irske Johnny Logan s pesmijo Hold Me Now https://www.youtube.com/watch?v=WJy9ZiliwwU, ki Irski »pripoje« že drugo zmago. Prvič je zmagal 1980 s pesmijo Shay Healy.

Slovenski film

1985: Poletje v školjki

Poletje v školjki je slovenski mladinski film, ki ga je režiral Tugo Štiglic, producent pa je bil Ivan Mažgon. Film je znan tudi po naslovni skladbi “Prisluhni školjki” skupine Black & White.

Oskar (Academy Award)

1981:  Navadni ljudje (Ordinary People)

1982: Ognjene kočije (Chariots of Fire)

1983: Gandi (Gandhi)

1984: Čas nežnosti (Terms of Endearment)

1985: Amadeus

1986: Moja Afrika (Out of Africa)

1987: Vod smrti (Platoon)

1988: Zadnji kitajski cesar (The Last Emperor)

1989: Rain Man

1990: Šofer gospodične Daisy (Driving Miss Daisy)

… da je Kompas v prvih 20 letih svojega obstoja organiziral preko 60.000 potovanj samo na Hrvaško.

… da je Kompas popeljal iz Slovenije v tujino (Francija – zaključek smučarske sezone v Val Thorensu), na enem programu, na enem datumu odhoda, skupaj več kot 3.200 gostov v skupaj kar 64 avtobusih.

1991 – 2000

devetdeseta

TTP Kompas Turizem je v začetku leta 1990 zaradi različnih pogledov na lastniško preobrazbo izstopil iz Turistično poslovnega sistema (TPS) Kompas. Ustanovi se Turistično trgovinsko podjetje Kompas Turizem p. o., ki se konec leta 1990 preoblikuje v delniško družbo Kompas International d. d.

V letih 1991 in 1992 Kompas International dokapitalizira nekatera svoja podjetja (d.o.o.) in jih spremeni v delniške družbe. Tako sta nastali tudi delniški družbi Kompas Turizem d. d. (predsednik uprave Janez Pergar) in Kompas Holidays (predsednik uprave Tomaž Visenjak). Kompas Turizem je od družbe Kompas International odkupil mrežo podjetij v tujini, Kompas Holidays pa je prevzel osnovne turistične posle v Sloveniji. Z nakupom mreže podjetij v tujini je Kompas Turizem ustvaril nove možnosti za nadomestitev izgubljenega trga in za preusmeritev svojega poslovanja na evropske oziroma svetovne trge. Ta poteza pomeni nov razvojni korak za podjetje. Pred razpadom Jugoslavije se je Kompas že uveljavil kot specialist za vhodne posle v Jugoslaviji, po razpadu pa kot specialist za organizirana potovanja v srednjo in vzhodno Evropo.

Združitev v Kompas d.d.

1991

Predsednik Milan Kučan 26. junija 1991 na Trgu revolucije v Ljubljani razglasi samostojnost Republike Slovenije.

Kompas je sponzor Olimpijskega komiteja Slovenije in Nogometne zveze Slovenije ter partner poletov v Planici.

1992

Slovenski športniki osvojijo prve olimpijske medalje za Slovenijo na poletnih olimpijskih igrah v Barceloni. Bron osvojijo veslača Iztok Čop in Denis Žvegelj (dvojec brez krmarja) ter veslači Milan Janša, Janez Klemenčič, Sašo Mirjanič in Sadik Mujkič (četverec brez krmarja).

1993

Igralne karte

1994

Pojavijo se prve elektronske letalske vozovnice.

1995

V sedmih državah EU (Belgija, Francija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija) začne veljati schengenski sporazum.

1996

Kompas Holidays izdal vse kataloge za letošnjo sezono
(STA) – TURIZEM/KOMPAS/HOLIDAYS/KATALOGI
Ljubljana,18. 03.1996 15:05
Turistično podjetje Kompas Holidays je na današnji novinarski konferenci v prostorih Vinoteke na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču predstavilo vse kataloge za letošnjo sezono, generalni direktor podjetja Tomaž Visenjak pa je ob tej priložnosti poudaril, da nameravajo v letošnji sezoni za 14 odstotkov povečati število gostov, ki se odločajo za počitnice s Kompasom Holidays.
Lani je s Kompasom Holidays počitnice preživelo 107.000 gostov, letos pa naj bi se njihovo število povečalo na 122.000, je poudaril generalni direktor Visenjak. Kompasova letošnja kataloška ponudba je zelo pestra: najobsežnejši je katalog – POLETJE 96, ki zajema turistično ponudbo Slovenije, Hrvaške – ta med Slovenci ostaja najbolj iskana država, Španije, Grčije, Tunizije, Italije, Cipra, Turčije in Francije. Poseben katalog je namenjen preživljanju aktivnih počitnic, ki jim je v skladu s svetovnimi turističnimi trendi in promocijo slovenskega turizma v letošnjem programu nasploh namenjen precejšen prostor. V Kompasovem programu pa bodo zase našli kaj tudi vsi tisti, ki jih zanima učenje tujih jezikov, saj so pri Kompasu pripravili tečaje za mlade, individualne tečaje in tečaje poslovnega jezika. Iz obsežnega Kompasovega programa naj omenimo še kataloge Z letalom na počitnice, ki v primerjavi z lansko sezono razgrinja bistveno bogatejšo ponudbo, Maturantski in absolventski izleti ter prvomajska smuka v Val Thorensu, na novinarski konferenci, ki so jo pripravili v času, ko na Gospodarskem razstavišču poteka drugi od treh sejmov Alpe Adria, pa so opozorili tudi na pestro ponudbo prvomajskih izletov. Pri Kompasu pa so pripravili tudi tehnične novosti v zvezi s prodajo njihovih storitev, saj bodo imetnikom plačilne kartice Eurocard zdaj prodajali storitve tudi prek telefona, z banko SKB pa so se dogovorili tudi o možnosti najema ugodnih turističnih
posojil.

1997

Kompas Holidays in Kompas Turizem pripravita načrt za rekonstrukcijo Kompasa. Namen je bil izkoristiti sinergijske učinke obeh podjetij in se upreti konkurenci na domačem in tujem trgu.

1998

Katalog Izleti 98

1999

Podjetja Kompas se znova zdužujejo
(STA) – PODJETJA/KOMPAS
Ljubljana, 02.09.1999 18:42
Pred dnevi so delničarji družbe Kompas Turizem izglasovali združitev z družbo Kompas Holidays, kateremu se je že predtem priključilo podjetje Kompas Sky. Do združitve je prišlo z
zamenjavo delnic, so sporočili iz novega združenega podjetja, ki se bo odslej imenovalo Kompas in bo imelo 170 zaposlenih doma in 90 v tujini. Kompasov delež v strukturi prometa slovenskih potovalnih agencij znaša pri prodaji lastnih programov približno 30 odstotkov, pri prodaji letalskih vozovnic pa prek 50 odstotkov. Celotna skupina povezanih podjetij bo letos nudila svoje storitve približno 600.000 potnikom.

2000

Združitev Kompasa Holidays in Kompasa Turizem v Kompas d. d. Poteka postopna priključitev strateško pomembnih turističnih podjetij z imenom Kompas, s posebnim poudarkom na Sloveniji in Hrvaški.

Kompas pelje več kot 12.000 potnikov na evropsko nogometno prvenstvo na Nizozemskem in v Belgiji.

Kaj bi bilo, če bi bilo … Tako se je takrat skrušeno spraševala Slovenija, ko je nogometna reprezentanca na zgodovinski tekmi v Charleroiju izpustila iz rok vodstvo s 3:0 in remizirala proti ZR Jugoslaviji (3:3). To je bil obračun, na katerem ne bi bilo prav nič narobe, če bi vsem srčnim bolnikom prepovedali ogled.

Britanski teden v Nami

Princ Charles je na slavnostni večerji na Brdu pri Kranju izjavil, da je »Slovenija ”ena najbolje čuvanih skrivnosti v Evropi”.

V osrednji veleblagovnici Nama v Ljubljani je od 2. do 6. novembra 1998 potekala predstavitev britanskih izdelkov, ki sta jo priredila trgovinski oddelek Britanskega veleposlaništva v Ljubljani in Nama d.d. Ljubljana. Britanski teden je uradno odprl britanski prestolonaslednik princ Charles.

Na predstavitvi so bili prvič celoviteje predstavljeni nekateri britanski izdelki, ki so na voljo v Sloveniji. S promocijsko akcijo sta organizatorja želela pritegniti pozornost slovenskih kupcev za britanske izdelke in spodbuditi slovensko poslovno javnost k tesnejšim stikom z britansko industrijo.

V časopisih in letakih, ki so najavljali britanski teden v Nami, je bila objavljena nagradna igra, za katero so nagrade prispevali British Airways in Kompas Holidays, Britanski svet in Nama.
Obiskovalci so si lahko ogledali, med drugim tudi avtomobila Freelander in Rover 200, med prvimi na svetu so imeli priložnost videti najnovejši izdelek proizvajalca koles Raleigh. Na ogled so bili tudi izdelki, ki so v redni prodaji: različne škotske viskije, čokolade Cadbury, piškote podjetij Burton’s in McVities’, … Britanski svet je predstavil svoje jezikovne tečaje in knjižnico, obiskovalci pa so lahko dobili tudi vse podatke o izpitih Cambridge in izobraževanju v Veliki Britaniji. Letalska družba British Airways, ki je v aprilu tistega leta pričela poslovati v Sloveniji, je predstavila nov vozni red na progi Ljubljana-Gatwick, Kompas Holidays pa je promoviral svoje aranžmaje v Veliko Britanijo.

Princ Charles se je v veleblagovnici Nama, ko je uradno odprl Britanski teden, ustavil tudi na promocijskem mestu Kompasa Holidays in na kratko poklepetal tudi s predsednikom uprave Kompasa Holidays, žal prezgodaj preminulim gospodom Tomažem Visenjakom.

Kompasovci se spominjajo

Peter Leskovšek

V znamenju športnih presežkov
Kar nekaj vrhuncev je zaznamovalo mojih 36 let službovanja v Kompasu, vsi pa so bili tako ali drugače povezani s športom.
Prve so bile Olimpijske igre 1984 v Sarajevu: posebni vlaki, avtobusi, nastanitve v zasebnih sobah, brez mobitela in računalnika – danes nepredstavljivo.
Nato pa je leta 1985 prišla »velika Planica« s svetovnimi rekordi Mattija Nykännena, Pjotra Fijasa, Tonija Nieminena (prvič prek 200 m), do Romörena (239 m) in seveda zmagami Ulage, Peterke ter Kranjca, Tepeša, Prevca. Vedno sem imel čast in srečo, da sem bil »zraven«, do danes.
Leto 1990 je bilo zelo napeto. Začelo se je s prvomajskim smučarskim programom v francoski Val Thorens, ko smo v enem dnevu prepeljali približno 3200 potnikov s 64 avtobusi. Rekord, ki verjetno še dolgo ali nikoli ne bo presežen!
Tistega leta se je nogometna reprezentanca Jugoslavije uvrstila na Svetovno prvenstvo v nogometu v Italiji in tako smo z navijači v poletni vročini potovali v Rim, Bologno, Verono, Firenze, videli Maradono …
Po osamosvojitvi pa je Kompas postal uradna turistična agencija slovenskih nogometašev, olimpijcev, košarkarjev … In tako smo vsa leta organizirali njihova potovanja in potovanja navijačev po vsej Evropi. Tudi košarkarji Smelta-Uniona Olimpije so bili »naši«, ko so se leta 1997 nepričakovano uvrstili na finalni turnir v Rimu. Se spomnite – takrat je Marko Milič razbil tablo na košu!
Naslednje presenečenje pa so pripravili nogometaši z uvrstitvijo na Evropsko prvenstvo Euro 2000 v Belgiji in Nizozemski. Posledica je bila približno 12000 navijačev na tekmah v Amsterdamu, Charleroiu, Arnheimu in nepozabnem rock koncertu na glavnem trgu v Amsterdamu.
Še bi lahko našteval, opisoval stresne, a tudi vesele in »nore« dneve ob podobnih dogodkih, a naj končam z olimpijado v Sočiju 2014, ko sem »užitek« neprespanih noči prepustil mlajšim.

1991

• Slovenska skupščina s sprejetjem 19. amandmaja k ustavi izstopi iz pravnega reda SFRJ.
• junija Slovenija in Hrvaška razglasita neodvisnost od Jugoslavije; slovenska skupščina na ta dan sprejme ustavno listino, ustavni zakon in Deklaracijo o neodvisnosti.
• junij – 7. julij – vojna za neodvisnost Slovenije.
• julij – s podpisom Brionske deklaracije se konča vojna v Sloveniji.
• Evropski svet decembra 1991 v Maastrichtu doseže sporazum glede pogodbe o ustanovitvi Evropske unije.
• Decembra Državni zbor Republike Slovenije ratificira Ustavo Republike Slovenije.

1992

•  23. februar – v francoskem Albertvilleu potekajo 16. zimske olimpijske igre. Na njih prvič nastopajo predstavniki Hrvaške in Slovenije ter zadnjič predstavniki SFRJ.
• Aprila organizatorji koncerta v spomin na preminulega pevca skupine Queen Freddieja Mercuryja na stadionu Wembley v Londonu zberejo več milijonov dolarjev za raziskave Aidsa. Televizijski prenos dogodka spremlja več kot milijarda ljudi po vsem svetu.
• december – predstavnika telekomunikacijskega podjetja Vodafone si izmenjata prvo SMS-sporočilo: »Merry Christmas«.

1993

• februar – Sečoveljske soline so kot prvo slovensko območje vpisane med mokrišča mednarodnega pomena po Ramsarski konvenciji.
• november – v veljavo stopi Maastrichtska pogodba, s čimer je uradno ustanovljena Evropska unija.
• november – na strežniku Instituta Jožef Stefan je objavljena prva slovenska spletna stran.

1994

•  27. februar – v Lillehammerju na Norveškem potekajo 17. zimske olimpijske igre; začetek prakse, da so zimske in poletne igre zamaknjene za dve leti. To je bil drugi nastop na Zimskih olimpijskih igrah za Slovenijo, ki jo je zastopalo dvaindvajset športnikov v treh športnih. Na otvoritveni slovesnosti je bil zastavonoša Jure Košir. Slovenski športniki so osvojili tri bronaste medalje, vse v alpskem smučanju. Sploh prvo zimsko olimpijsko medaljo za Slovenijo je osvojila Alenka Dovžan s tretjim mestom v kombinaciji, v slalomu pa sta bronasti medalji osvojila Katja Koren in Jure Košir.

• marec – podjetje Apple Inc. prične s prodajo računalnikov Macintosh z novimi procesorji PowerPC.
• maj – na slovesnosti v Calaisu je uradno odprt predor pod Rokavskim prelivom.
• december – izide prva različica spletnega brskalnika Netscape Navigator.

1995

• februar – odprto je Mednarodno letališče Denver, največje letališče v Združenih državah Amerike.
• avgust – izide Microsoftov operacijski sistem Windows 95.
• Neznan datum – v jami Divje babe odkrijejo najstarejšo piščal, ki jo je izdelal neandertalec.

1996

• januar – podtaknjen požar popolnoma uniči beneško operno hišo La Fenice.
• maj – Šved Göran Kropp opravi solo vzpon na Mount Everest brez dodatnega kisika, po tem, ko je prikolesaril do gore s Švedske.

1997

• maj – pet velikih letalskih prevoznikov se združi v Star Alliance, največje tovrstno združenje na svetu.
• junij – pri založbi Bloomsbury Publishing izide prvi del serije Harry Potter pisateljice J. K. Rowling.
• avgust – združita se družbi Boeing in McDonnel Douglas.
• avgust – v prometni nesreči malo po polnoči v Parizu umreta valižanska princesa Diana Spencer in njen spremljevalec Dodi Fayed.

1998

• marec – Slovenija prične s pogajanji za vstop v Evropsko unijo.
• april – za promet je odprt most Akaši-Kaikjo med otokoma Honšu in Šikoku na Japonskem, najdaljši viseči most na svetu.
• junij – izid Microsoftovega operacijskega sistema Windows 98.
• september – Larry Page in Sergey Brin ustanovita podjetje Google, Inc.

1999

• maj – Škocjanske jame so vpisane med mokrišča mednarodnega pomena (Ramsarsko mokrišče).
• maj – po 22 letih restavratorskega dela je ponovno na ogled postavljena da Vincijeva Zadnja večerja.
• junij – z delovanjem prične Napster, revolucionarna nova storitev za deljenje datotek prek spleta.
• avgust – popolni Sončev mrk je viden v Srednji Evropi, na Balkanu in v Južni Aziji.

2000

• januar -večina Zemljanov je praznovala začetek tretjega tisočletja, čeprav se je začelo šele leta 2001.
• Hrošč tisočletja povzroči težave z datumsko matematiko v neposodobljenih računalniških sistemih širom sveta, a brez katastrofalnih posledic, ki so jih napovedovali nekateri.
• marec – zagnan je projekt brezplačne spletne enciklopedije Nupedie, znane kot predhodnice Wikipedije.
• julij – odprt je øresundski most prek ožine Øresund med Dansko in Švedsko.
• julij – reaktivno potniško letalo Concorde na letu 4590 družbe Air France strmoglavi kmalu po vzletu iz Pariza, pri čemer umre vseh 109 ljudi na krovu in štirje na tleh.
• december – ugasnjen je tretji, zadnji reaktor jedrske elektrarne v Černobilu, elektrarna pa popolnoma zaprta.
• december – konec drugega tisočletja.

Moda

Grunge – za mlade ali pozabljive – je bila estetska čutnost, ki se je rodila ob zvokih kitar iz garažnih bendov, npr. Nirvane in Kurta Cobaina. Grunge je postal »moda«, ko ga je leta 1993 Marc Jacobs poslal na modno pisto. Grunge je bil udobno nepopoln. Videti je bil obrabljen, a vendar se je zdel razkošen. Moda ni bila odrasla, bila je oda nezadovoljni mladini.

V devetdesetih letih je nastal tudi »perilo slog«, ko Gianni Versace prične vrhnja oblačila kreirati kot spodnje perilo.

Glasba

Eurosong 1998

V Birminghamu zmaga Izrael in njegova predstavnica Dana International s pesmijo Diva https://www.youtube.com/watch?v=Fv83u7-mNWQ.

Slovenska popevka 1998

Zmagovalec tako žirije kot občinstva je Andrej Šifrer z danes že praktično ponarodelo pesmijo Za prijatelje https://www.youtube.com/watch?v=ATu5kAvpIAk

Slovenski film

1991: Babica gre na jug

Leta 1991 je posnet prvi celovečerni film v samostojni Sloveniji, komična drama Babica gre na jug. Režija Vinči Vogue Anžlovar. Gospa Sara (Majolka Šuklje) pri 68 letih zbeži iz doma za ostarele v želji po svobodi. Zunaj spozna zasanjanega glasbenika Davida (Bojan Emeršič), ki zbeži zaradi sporov s svojim stanodajalcem, in glasbenico Lauro (Nataša Matjašec), ki pa zapusti svoj glasbeni jazz bend. Vsi trije se skupaj odpeljejo proti jugu, novemu življenju naproti.

Oskar (Academy Award)

Podelitve oskarjev v 90. letih: na kar osmih so slavili zgodovinski filmi, med njimi tudi rekordni Titanik. Akademija je končno nagradila Spielberga in znova spregledala Scorseseja.

1991:  Pleše z volkovi (Dances with Wolves)

Podelitev se je zapisala v zgodovino po tem, da je Akademija “oropala” Martina Scorseseja, čigar mafijska mojstrovina Dobri fantje se je potegovala za šest oskarjev, na koncu pa se je kipec domov odnesel samo Joe Pesci.

1992: Ko jagenjčki obmolknejo (The Silence of the Lambs)

Redko se zgodi, da na oskarjih zmagujejo filmi o množičnih morilcih in kanibalizmu, toda leta 1992 se je zgodilo prav to – Jagenjčki so slavili v vseh petih najprestižnejših kategorijah, kar je pred tem uspelo samo še romantični komediji Zgodilo se je neke noči in Letom nad kukavičjim gnezdom.

1993: Neoproščeno (Unforgiven)

1994: Schindlerjev seznam (Schindler’s List)

Če odmislimo prizor z deklico v rdeči obleki in zadnje trenutke filma, je bila Spielbergova mojstrovina o Oskarju Schindlerju – nemškem industrialcu, ki je rešil številne Jude pred žalostno usodo v koncentracijskih taboriščih – prvi črno-beli zmagovalec oskarjev po Apartmaju iz leta 1960.

1995: Forrest Gump

1996: Pogumno srce (Braveheart)

1997: Angleški pacient (The English Patient)

Prepričljiv zmagovalec 69. podelitve je postala epska zgodovinska drama Anthonyja Minghelle Angleški pacient: ustvarjalci so domov odnesli kar devet oskarjev, tudi za najboljši film, režijo in najboljšo žensko vlogo – v tej kategoriji je nepričakovano slavila igralka francoskega rodu Juliette Binoche.

1998: Titanik (Titanic)

1999: Zaljubljeni Shakespeare (Shakespeare in Love)

2000: Lepota po ameriško (American Beauty)

Foto: Jože Mally, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

… da so v Kompasu od ustanovitve izvajali nadvse zanimive dejavnosti: vodili so hotele, restavracije, obmejne trgovine, izposojevalnice avtomobilov (rent-a-car) in avotbusni park, med drugim pa so prodajali tudi vse vrste domačih in tujih mednarodnih vozovnic, posredovali pri potnih listih in pridobivanju vizumov. Imeli so lastno vzrejo jerebic in fazanov v Petrovcih, lastno žičnico Zelenica, servisne delavnice, pa tudi fotolaboratorijsko službo?

Smučarji na parkirišču pod Zelenico. Takrat je obratoval tudi bližnji hotel.

2001 – 2010

prvih 10 v novem tisočletju

Združitev podjetij KOMPAS TURIZEM d.d. in KOMPAS HOLIDAYS d.d. v KOMPAS d.d. (KOMPAS Turistično podjetje d.d.), sledi ponovna vključitev KOMPAS Kranj, KOMPAS Koper, KOMPAS Plus, KOMPAS Poreč, Kompas Beograd.

Leta 2001 podjetje praznuje petdeseti rojstni dan.

Zaradi potrebe po hitrejši rasti in hitrejšem razvoju e-distribucije in zaradi ponovne usmeritve poslov na področje Jadrana, se je KOMPAS d.d. leta 2006 vključil v sistem adriatica.net.

KOMPAS d.d. turistično podjetje postane ambasador regije Jadran.

Kompas vodi in vozi za potrebe predsedovanja

Kliknite za Zahvala Kompasu – pismo ministra za finance g. Bajuka

S profesionalnimi storitvami in ugledom je Kompasu uspelo pridobiti glavne agencijske logistične posle, ki jih prinaša slovensko predsedovanje EU. Generalni Sekretariat Vlade RS za predsedovanje EU je turističnemu podjetju Kompas, ki že od nekdaj prisega na najvišjo raven storitev, zaupala vodenje in prevoz gostov ter obiskovalcev za dogodke, ki se odvijajo v okviru predsedovanja.

Generalni Sekretariat Vlade RS za predsedovanje EU, je za potrebe dogodkov povezanih s predsedovanjem Slovenije Evropski Uniji, na podlagi javnega razpisa, izbral turistično podjetje Kompas d.d. za uradnega organizatorja turističnih vodenj in prevozov z  avtobusi ter mini-busi. Pogodbeno sodelovanje traja od 1. 11. 2007 do 30. 6. 2008.

Dogodki se odvijajo na različnih protokolarnih ravneh, od spremljevalnih dogodkov ob delavnih srečanjih sekretarjev, pa vse do uradnih obiskov na najvišji državni protokolarni ravni.

Kompas se je na izvedbo naročenih storitev prevoza ter organiziranja profesionalnih vodstev zelo dobro pripravil, saj želi zagotoviti kvalitetno izvedbo. Predvideno število naročil avtobusov je namreč kar 1.400, predvideno število vodenj pa 600. Za razmeroma kratko obdobje pomeni tako veliko število naročil veliko odgovornost. Prav zato so bili pogoji razpisa zelo striktni in obsežni.

Za potrebe dogodkov predsedovanja je tako Kompas namenil 25 avtobusov (20 velikih in 5 malih) ter 20 turističnih vodnikov (10 angleško govorečih in 10 francosko govorečih). Avtobusi namenjeni za prevoze so kategorizirani kot visoko turistični avtobusi, opremljeni z najsodobnejšo opremo in tehnologijo in niso starejši od treh let. Kompas je v sodelovanju s Uradom vlade za komuniciranje v celoti opremil dva velika avtobusa ter en mali avtobus z atributi celostne grafične podobe predsedovanja Slovenije EU. Na omenjenih avtobusih lahko v Ljubljani ali drugod po Sloveniji vidimo povečan in dobro viden logotip predsedovanja. Ko omenjamo najsodobnejšo opremo v avtobusih je potrebno poudariti, da je Kompas za potrebe prevozov novinarjev ter ostalega spremstva delegacij iz cele Evrope, s pomočjo svojih partnerjev (družbe Mobitel), tri avtobuse opremil z brezžičnim dostopom do interneta (t.i. wireless dostop).

Za vse vodnike so v Kompasu jeseni 2007 organizirali seminar, s ciljem dodatnega izobraževanja vodnikov o pravilih dela in vodenja protokolarnih dogodkov. Seminar se je izvajal v sodelovanju z ZTL (Zavod za Turizem Ljubljana) ter Protokolom RS. Vsem vodnikom je Kompas skladno s celostno grafično podobo predsedovanja zagotovil tudi protokolarna oblačila, kar kaže na pomembno vlogo izvajanja turističnih in prevoznih storitev v okviru slovenskega predsedovanja, pa tudi predanost Kompasa storitvam, katere izvaja že vse od leta 1951.

V podjetju Kompas so ponosni, da so prva slovenska turistična agencija, tako za turistična potovanja, kot tudi podpora v logistiki pri najzahtevnejših poslovnih in protokolarnih dogodkih.

Zaključna spominska slovesnost na Korziki 31. 5. 2008

Leta 2008 je minilo 27 let od letalske nesreče na gori Grande S. Pietro na Korziki. Ministrstvo za obrambo RS je v sodelovanju s Kompasom d.d., Adrio Airways d.d., Mestno občino Ljubljana, civilno iniciativo in prebivalci vasi Petreto–Bicchisano pripravilo spominsko slovesnost, s katero so se Slovenci in Korzičani skupaj ponovno poslovili od preminulih. Tako so počastili spomin na tragični dogodek 1.  12. 1981, ki je oba naroda združil za vedno.

Konec leta 2007, natančneje 30. 10. 2007, je novinarka POP TV, Janja Kobal Ocvirk, v oddaji Preverjeno predstavila presunljiv in nazoren prispevek na temo letalske nesreče na Korziki, ki se je zgodila 1. 12. 1981 na gori St. Pietro. Letalske nesreče ni preživel nihče. Od trenutka, ko se je polet tragično končal, pa vse do danes, ko se dokončno pospravljajo razbitine letala na gori, je naše podjetje Kompas tesno povezano z zgodbo o Korziki. Enodnevni čarterski izlet na Korziko je namreč organiziralo podjetje Kompas Jugoslavija, v sodelovanju z letalskim prevoznikom Inex Adria Aviopromet. V letalu je bilo poleg potnikov tudi 34 sodelavcev obeh podjetij. Izguba je bila izjemna.

Nesreča letala se je žal pripetila v drugačnih časih. Po spletu okoliščin in predvsem političnih razmer so razbitine letala ostale na gori vse do leta 2008. Nekdanja Jugoslavija je že bila v zelo turbulentnem obdobju, železna zavesa je bila še kako prisotna in tudi Korzika je bila in še vedno ostaja eno najbolj tradicionalnih dežel v Evropi.

V vseh teh letih po nesreči so se prebivalci vasi Petreto-Bicchisano nesebično razdajali in pomagali prebroditi najtežje trenutke po nesreči. Prav zato so razbitine in gora postali nekaj, kar so varovali in hranili vse do danes. Kot je poročala novinarka Dnevnika, gospa Zlatka Strgar, se tudi za Korzičane zaključuje zgodba, mit, ki jim je dal poslanstvo, za katerega so živeli dolga leta. Varovati razbitine in jih spoštljivo pokazati obiskovalcem, med katerimi je bilo veliko tudi svojcev. Kljub temu pa je pogled na razbitine letala nekaj, kar vzbuja žalostne občutke. Zbuja spomine in kliče duhove iz preteklosti.

Prav zato je bila pobuda za odstranitev razbitin dana v pravem času pravim ljudem. Vse aktivnosti, ki so jih izvajali vodilni predstavniki Ministrstva za obrambo, Adrie Airways, Kompasa, Mestne občine Ljubljana in Civilne iniciative so tekle v smeri spoštovanja do tragičnega dogodka, vseh preminulih in predvsem k cilju, da se razbitine letala odstranijo ter se izvede krajša spominska slovesnost na gori. Nihče se ni ukvarjal z iskanjem vzrokov za nesrečo in drugimi vprašanji, ki so jih v preteklih mesecih odpirali mediji, vse aktivnosti, opisane v nadaljevanju so bile usmerjene v to, da se zgodba o Korziki zaključi.

V času od 11. 2. do 15. 2. 2008 je posebna strokovna skupina obiskala Korziko in kraj, kjer se je zgodila letalska nesreča letala DC9 YU-ANA pred 26 leti. Strokovno skupino so sestavljali predstavniki Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, predstavniki Civilne zaščite, Slovenske vojske, Gorske reševalne zveze Slovenije, Združenja slovenskih poklicnih gasilcev, predstavnikov Adrie Airways, Kompasa in civilne iniciative. Strokovna komisija je ocenila, da je sanacija kraja nesreče možna, vendar tudi zahtevna. Na podlagi ugotovitev strokovne skupine je bil izdelan načrt sanacije, ki ga je potrdila Vlada Republike Slovenije 3. 4. 2008 in odločila, da se na Korziko v času od 9. 5. do 29. 5. 2008 napoti začasna sestava Civilne zaščite: 60 pripadnikov Civilne zaščite, gorskih reševalcev, gasilcev in vojakov z nalogo, da izvedejo sanacijo kraja nesreče.

Sanacijo so opravili le najbolj izurjeni in izkušeni reševalci, delali pa so v izjemno težkih razmerah, tudi s pomočjo helikopterja Slovenske vojske. V času akcije naj bi odstranili z gore približno 25 ton ostankov letala Mc Donnell Douglas MD 80, ki je tik pred pristankom v Ajacciu, z levim krilom udarilo v goro St. Pietro, kar je povzročilo letalsko nesrečo, v kateri je umrlo vseh 173 potnikov in 7 članov posadke. Po prvih ocenah naj bi bilo materiala za 15 ton, vendar so v času akcije reševalci našli še nova področja, ki so bila posuta z razbitinami.

Pri izvedbi in financiranju sanacije sta sodelovali tudi pravni naslednici nekdanje Inex Adrie ter Kompasa Jugoslavija, Adria Airways d. d., in Kompas d.d.

Financiranje akcije je preseglo prvotno načrtovane zneske, financiranje pa je bilo usmerjeno predvsem v storitve, tj. v organizacijo prevozov in bivanje reševalcev na Korziki v času akcije ter tudi v času spominske slovesnosti 31. 5. 2008.

Dne 17. 4. 2008 so na pobudo Civilne iniciative predstavniki MOL, Ministrstva za obrambo, Adrie Airways in Kompasa v ljubljanski Festivalni dvorani organizirali srečanje s svojci preminulih v letalski nesreči na Korziki. Na srečanju so bili predstavljeni načrt sanacije, umetniška ideja za spominsko obeležje ter potek spominske slovesnosti v počastitev spomina preminulih v letalski nesreči. Po predstavitvi načrta sanacije je akademska kiparka Katja Majer predstavila idejno zasnovo za spominsko ploščo, ki je danes že postavljena na skalo na mestu, kjer je prišlo do usodnega trka letala. Plošča ima likovno in verbalno vsebino ter je ulita v bron velikosti 1,2 x 1,6 m. Po besedah kiparke obeležje izraža spoštovanje do tragičnega dogodka, poudarja ljubezen in bolečino, ki ostajata za njim. Obenem gre za obžalovanja in zavedanja poln odnos do preteklosti ter hkrati poklon življenju, ki teče naprej.

Na srečanju s svojci so udeleženi v projekt odstranjevanja razbitin prvič predstavili tudi organizacijo spominske slovesnosti. Slovesnost se je odvijala na gori St. Pietro na Korziki, na mestu usodnega trka letala. Komemoracije so se udeležili vsi predstavniki institucij, ki sodelujejo pri akciji, kar 17 predstavnikov medijev (POP TV, Slovenske novice, RTV, Delo-Revije, Nedeljski dnevnik …) in tudi 118 svojcev. Organizacija spominske slovesnosti je vključevala letalski prevoz do Korzike, vse lokalne transferje, vodo, hladni obrok na letalu in na celini ter spremstvo na spominsko slovesnost.

Nekateri udeleženci so na Korziko prispeli z avtobusom, ki ga je velikodušno doniralo Humanitarno društvo ADRA. Potniki, ki so se na Korziko odpravili z avtobusom, so tam tudi dvakrat prenočili, spremljal pa jih je Kompasov vodnik.

Spominske slovesnosti so se udeležili vsi najvišji predstavniki sodelujočih strani: Minister za obrambo, g. Karl Erjavec, predsednik uprave Kompas d.d., g. Janez Pergar, predsednik uprave Adria Airways d.d., g. Tadej Tufek, podžupana MOL, g. Aleš Čerin in g. Janez Koželj ter župan MOL, ki je nastopal funkcijo v času nesreče, g. Marjan Rožič. Delegacijo so na goro pospremili tudi nekdanji župan Petreta, g. Fieschi Toussaint, sedanji župan, planinski vodniki, dr. Fosse, g. Peter Pukšič, na Korziki živeči Slovenec, ki je v času nesreče in v letih po njej pomagal številnim slovenskim obiskovalcem in pospremil na goro več kot 40 skupin ter tudi nekaj domačinov.

Na gori, kjer se je odvijala spominska slovesnost, so imeli govor lokalni predstavniki, predstavnik svojcev in Minister Erjavec. Po govorih je sledilo odkritje spominske plošče, polaganje venca in blagoslov. Spominska slovesnost se je zaključila z glasbo – s trobento in skladbo – Tišina (Silentio). Po sestopu z gore se je delegacija srečala s predstavniki lokalne in tudi najvišje korziške oblasti pred cerkvijo v vasi Petreto-Bicchisano. Po pozdravnih nagovorih, polaganju vencev in podelitvi simboličnih daril, so slovensko-francoska delegacija, predstavniki medijev in svojci nekaj časa namenili tudi druženju z domačini. Osebno so se zahvalili tudi za dolgoletno skrb za vse slovenske obiskovalce na Korziki.

Incoming brošure

Sports Training Destination

Experience Kompas Travel

Decouvrez les voyages avec Kompas

2001

• 1. januar – začetek tretjega tisočletja in 21. stoletja.
• 21. april – slovenska hokejska reprezentanca se z zmago s 16:0 nad Estonijo na zadnji tekmi Svetovnega hokejskega prvenstva skupine B v Ljubljani prvič uvrsti v elitno skupino svetovnega hokeja.
• 16. junij – na Brdu pri Kranju se prvič sestaneta ameriški predsednik George W. Bush in ruski predsednik Vladimir Putin.
• 12. november – potniško letalo strmoglavi na newyorški predel Queens nekaj minut po vzletu z mednarodnega letališča John F. Kennedy, pri čemer umre vseh 260 ljudi na krovu.
• 14. november – slovenska nogometna reprezentanca se po dodatnih kvalifikacijah z Romunijo prvič v zgodovini uvrsti na svetovno prvenstvo v nogometu.

2002

• 1. januar – evro bankovci in kovanci nadomestijo lokalna plačilna sredstva v prvih 12 državah evroobmočja – v Franciji, Španiji, Nemčiji, Italiji, Grčiji, Luksemburgu, Belgiji, Avstriji, na Finskem, Irskem, Portugalskem in Nizozemskem.
• 9. december – družba United Airlines, drugi največji letalski prevoznik na svetu, razglasi bankrot.

2003

• 23. januar – NASA prestreže zadnji signal sonde Pioneer 10, takrat oddaljene okrog 12 milijard kilometrov od Zemlje.
• 12. marec – Svetovna zdravstvena organizacija izda globalno opozorilo zaradi epidemije nove neznane bolezni, kasneje opisane kot SARS.
• 9. oktober – ustanovljen je Krajinski park Goričko, krajinski park treh dežel: Slovenije, Avstrije in Madžarske.
• 24. oktober – z zadnjim komercialnim poletom letala Concorde se konča obdobje nadzvočnih potniških poletov.
• 23. november – popolni Sončev mrk je viden nad Antarktiko.
• 23. december – Svetovna turistična organizacija je preoblikovana v specializirano agencijo Organizacije združenih narodov.

2004

• 4. januar – odprava Mars Exploration Rover: robotsko vozilo Spirit pristane na Marsu in prične z raziskavami površine.
• 24. januar – odprava Mars Exploration Rover: uspešno pristane še drugo robotsko vozilo odprave, Opportunity
• 24. februar – zagnan je Facebook.
• 12. februar – župana Nove Gorice in italijanske Gorice, Mirko Brulc in Vittorio Brancati, simbolično odstranita ograjo, ki je več kot 50 let delila mesti.
• 1. maj – Slovenija postane članica Evropske unije skupaj s še devetimi pristopnicami: Poljsko, Ciprom, Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko in Slovaško.
• 11. september
• 23. september – prometu je predan viadukt Črni Kal na avtocesti A1 med Ljubljano in Koprom, največji in najdaljši slovenski cestni premostitveni objekt.

2005

• 14. februar – ustanovljeno je spletno socialno omrežje za deljenje videoposnetkov YouTube.
• 27. april – krstni polet »Superjumba«, potniškega letala Airbus A380.
• 31. december – zadnji minuti leta 2005 je dodana prestopna sekunda za izravnavo med univerzalnim in Sončevim časom.

2006

• 19. januar – Cerkniško jezero je vpisano med mokrišča mednarodnega pomena (Ramsarsko mokrišče)
• 19. avgust–13. september – na Japonskem poteka Svetovno prvenstvo v košarki, prvo, na katerega se je uspelo uvrstiti slovenski reprezentanci.

2007

• 1. januar – Slovenija prevzame evro kot uradno valuto v zameno za slovenski tolar. Bolgarija in Romunija postaneta enakopravni članici Evropske unije.
• 5. april – križarka M/S Sea Diamond zadene ob čer ob obali grškega otoka Santorini in se naslednji dan potopi.
• 13. september – Burj Dubai (Kalif) po višini preseže CN Tower v Torontu, s čemer postane najvišja prosto stoječa zgradba na svetu.

2008

• 1. januar – novo leto, začetek predsedovanja Slovenije Evropskemu svetu, prevzem evra na Cipru in Malti.
• 8. – 24. avgust – Poletne olimpijske igre 2008 v Pekingu, Kitajska.
• 21. oktober – na dvodnevni obisk v Slovenijo prispe britanska kraljica Elizabeta II.
• 4. november – na volitvah za 44. predsednika Združenih držav Amerike zmaga demokratski kandidat Barack Obama in postane prvi afroameriški predsednik v zgodovini ZDA.

2009

• 15. januar – Let 1549 US Airways mora na poti iz LaGuardia Airport na Charlotte/Douglas International Airport v New Yorku zasilno pristati na reki Hudson. Preživi vseh 155 potnikov. Za okvaro letala so domnevno krive kanadske gosi.
• 22. julij – Najdaljši sončev mrk v 21. stoletju.
• 7. – 20. september – Evropsko prvenstvo v košarki 2009 na Poljskem se konča z zmago španske reprezentance. Slovenska reprezentanca osvoji četrto mesto, kar je njena najboljša uvrstitev na Evropskih prvenstvih dotlej.
• 18. november – slovenska nogometna reprezentanca na dodatnih kvalifikacijah za nastop na Svetovnem prvenstvu 2010 premaga rusko in se drugič v svoji zgodovini uvrsti v glavni del tekmovanja.

2010

• 4. januar – uradna otvoritev nebotičnika Burj Kalifa, najvišje stavbe na svetu.
• 12. – 28. februar – Zimske olimpijske igre 2010 v Vancouvru.

Petra Majdič s herojsko predstavo do “diamantnega” brona! Iz jarka prek hudih bolečin do prve slovenske medalje. Petra Majdič je z življenjsko predstavo navzlic padcu in poškodbi na ogrevanju prišla do olimpijskega brona. Po zmagoslavnem dvigu rok v cilju se je Majdičeva samo še zgrudila.

• 14. april – vulkanski pepel zaradi izbruha ognjenika Eyjafjallajökull na Islandiji prekine letalski promet nad večjim delom Evrope.
• 15. oktober – 14 let od začetka gradnje delavci prebijejo prvo cev baznega predora Gotthard, ki bo ob otvoritvi leta 2017 postal najdaljši železniški predor na svetu.
• 28. november – spletna stran WikiLeaks začne objavo zbirke 250.000 zaupnih ameriških diplomatskih depeš, ki zaradi svoje vsebine povzročijo pretres v svetovni diplomaciji.
• 21. december – prvi popolni lunin mrk, ki sovpada z zimskim obratom, po letu 1638.

Glasba

Eurosong 2007

V Helsinkih zmaga Srbija in njena predstavnica Marija Šerifović s pesmijo Molitva.

https://www.youtube.com/watch?v=FSueQN1QvV4

Slovenska popevka 2008

Zmagovalec žirije je Anžej Dežan, s prelepo Šopek maka. https://www.youtube.com/watch?v=10YDQv0PsS4

Slovenski film

2001

Kruh in mleko  Jan Cvitkovič   Peter Musevski, Sonja Savić, Tadej Troha    družinska socialna drama            Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film na 74. podelitvi oskarjev; zlati lev prihodnosti na 58. beneškem filmskem festivalu.

2008

Pod njenim oknom   Metod Pevec  Polona Juh, Marijana Brecelj, Saša Tabaković, Robert Prebil, Zlatko Šugman          romantična drama     Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film na 77. podelitvi oskarjev.

Oskar (Academy Award)

2001: Ron Howard, Čudoviti um

2002: Roman Polanski, Pianist

2003:  Peter Jackson, Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev

2004: Clint Eastwood, Punčka za milijon dolarjev

2005: Ang Lee, Gora Brokeback

2006: Martin Scorsese, Dvojna igra

2007: Joel Coen in Ethan Coen, Ni prostora za starce

2008: Danny Boyle, Revni milijonar

2009: Kathryn Bigelow, Bombna misija

2010: Tom Hooper, Kraljev govor

… da je Kompas vse od svojih začetkov na Hrvaško pripeljal že več kot 2.000.000 potnikov oziroma vsakega prebivalca Slovenije.

2011 – 2020

drugih 10 v novem tisočletju

Leta 2011 podjetje praznuje šestdeseti rojstni dan, ki ga obeleži na različne načine, med drugim tudi z razstavo na Fakulteti za turizem v Portorožu z naslovom Od Putnika do Futurista.

Kliknite za Brošuro od Putnika do Futurista

2011 – katalogi

Mediteran

Jadran

Evropa potovanja

Sanjska križarjenja

Sanjska potovanja

Slovenija

Smučanje

Prvomajska potovanja

Tečaji tujih jezikov

2012 – Nova grafična podoba

Z novo celostno grafično podobo se Kompas pomladi.

2013 – katalogi

Praznična doživetja

Počitnice  v Egiptu

Tenerife in maroko

First minute

Prvomajski Jadran

Prvomajska potovanja

Jadran

Mediteran

Severni Ciper

Potovanja po Evropi

Sanjska potovanja

Tečaji tujih jezikov

Escorted Tours

Discover Alpe Adria

Circuitos Europeos

2015 – Eurobasket

Okrog 1.600 navijačev v Zagreb na Eurobasket 2015 z vlakom!

Od 5. do 20. septembra se bo Zagrebu odvijalo 39. Evropsko prvenstvo Eurobasket 2015, na katerem bo tretjič v zgodovini nastopilo 24 reprezentanc, med njimi tudi Slovenska košarkarska reprezentanca. Slovenija bo v skupinskem delu prvenstva igrala v skupini C, skupaj s Hrvaško, Grčijo, Makedonijo, Gruzijo in Nizozemsko.

Na tekme Eurobasket 2015 v Zagreb se bo z izrednimi in rednimi vlaki v organiziranih skupinah odpeljalo okrog 1600 navijačev. Na dan tekem se bodo dve uri pred odhodov vlakov zbrali na ljubljanski železniški postaji, in sicer v soboto in nedeljo, 5. in 6. septembra, ter v sredo, četrtek in petek, 8., 9. in 10. septembra. Prevoz organizirata turistična agencija in Slovenske železnice.

Za vse, ki bi si radi tekme naše reprezentance ogledali v živo, so pri Kompasu na voljo paketi potovanj s posebnimi ali rednimi vlaki v Zagreb. Vanje sta všteta povratni prevoz in vstopnica za tekmo.

2017 – v dolini pod Poncami

S Kompasom v dolini pod Poncami na FIS finalu v smučarskih skokih Planica 2017

Največji športni dogodek in praznik v Sloveniji je zagotovo FIS finale v smučarskih skokih v Planici, s katerim je turistična agencija Kompas tradicionalno povezana.

Lansko leto je bilo rekordno, tako po številu obiskovalcev, kakor, seveda, po izjemni in težko ponovljivi sezoni Petra Prevca. Kompas se pohvali z rekordom, da je lani kot uradni prodajalec vstopnic zabeležil največje število v prodaji vstopnic za katerokoli prireditev, skupaj več kot 80.000.

Slovenski ljubiteljice in ljubitelji skokov in poletov se zavedajo, da je podpora skakalnim junakom morda še bolj potrebna takrat, ko jim ne gre vse po načrtih, zato so se tudi letos v izjemnem številu podali na praznik pod Poncami. Letos naši orli za doseganje daljav potrebujejo še prav posebno podporo! Ne gre pozabiti tudi velikega števila obiskovalcev iz drugih evropskih držav, med njimi jih največ prihaja z Norveške, Poljske, Nemčije in Avstrije.

V Planici se piše športna in narodova zgodovina ter potrjuje identiteta naše domovine, je simbol slovenstva, simbol športnega in neuklonljivega duha, tudi simbol dosežkov in presežkov.

Odličnost športnikov in njihova predanost ciljem navdihuje Kompas pri vsakodnevnih opravilih, v želji, da smo uspešni, kreativni pri ustvarjanju najboljših počitnic in potovanj ter pogumni in odgovorni pri svojih odločitvah. To so tudi odlike, ki krasijo naše orle in športnike na splošno.

Kompas je zvesti podpornik smučarskih skokov in poletov v Planici že več kot 30 let in uradni prodajalec vstopnic za planiški praznik. Svoje spoštovanje in poklon slovenskim orlom ter vsem skakalnim junakom izkazuje vsako leto znova, prazniku se pridružuje tudi Kompasov Janez, ki najraje spremlja skakalce in letalce ob četrtkih, ko je dolina pod Poncami rezervirana za otroke. Otroci so tisti, s katerimi najraje navija, saj je njihova iskrenost in navdušenost zares navdihujoča.

Zgodovina smučarskih skokov in poletov v Planici, zibelki poletov, se piše skupaj s Kompasom, na kar smo v Kompasu zelo ponosni.

2020 – pandemija

Svet v maskah – ves svet, ne le Slovenija, se je tako ali drugače ustavil zaradi izbruha covida-19.

Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi hitrega širjenja novega koronavirusa s Kitajske 30. 1. 2020 razglasila izredne zdravstvene razmere po svetu. 11. marca je izbruh novega koronavirusa v svetu dosegel razsežnosti pandemije, potem pa se je svet podal v boj z virusom, ki je spremenil naša življenja.

Pandemija povzroči gospodarske in politične posledice. Lažne novice se v tem letu širijo po svetu morda še hitreje kot sam virus. Čeprav je bil spomladi zaradi ustavitve življenja zrak ponekod celo občutno čistejši, se podnebne spremembe niso upočasnile. Tudi dogodke, kot so ameriške predsedniške volitve, ki bi jim bile sicer namenjene naslovne vrstice vseh svetovnih medijev, je pandemija zelo zaznamovala in jih potisnila na drugo mesto. Prinesla pa je tudi nekaj dobrega. Znanstveni svet še nikoli ni tako dobro sodeloval kot pri iskanju cepiva proti Covidu-19.  Žarek upanja tako predstavlja začetek množičnega cepljenja v 2021, zaradi katerega svet upa, da bo v leto 2022 morda vstopil brez zaščitnih mask.

Kompasovci se spominjajo

Barbara Vajda

10. junij 2011 – brošura od Putnika do Futurista

60 let Kompasa – ta pomembna obletnica je v meni prebudila spomine, saj sem bila tudi sama del Kompasove zgodbe 20 let, tistih najlepših v mojem življenju. Oživelo je zavedanje, da sem se prav v Kompasu naučila skoraj vsega, kar danes znam in da mi je bil moj prvi direktor,Tomaž Visenjak, zelo dragocen učitelj. Z njegovo močno intuicijo in izvrstno sposobnostjo strateškega razmišljanja smo v tistem obdobju dosegali imenitne rezultate. Naučil me je, da moraš imeti svoje delo rad, v njem uživati in delati s srcem in včasih v življenju sprejeti tudi take odločitve, ki ti niso povsem po meri ali okusu. So stvari, ki jih razumem šele sedaj.

2011

• 31. oktober – po oceni Organizacije združenih narodov na ta dan število ljudi doseže sedem milijard.

2012

• Olimpijske igre v Londonu, Urška Žolnir je osvojila zlato, Primož Kozmus srebro, dvojec Čop-Špik in Rajmond Debevec pa bron.
• Costa Concordia

Zgodba s 13. januarja spominja na Titanikovo. Velika prestižna ladja, ki so jo zgradili leta 2006 za 450 milijonov evrov, je bila ponos italijanskega ladjarstva. A potujoči hotel s 1500 kabinami, petimi restavracijami, kinom, gledališčem, diskom, igralnico in še čim je nasedel pred otokom Giglio. Dvaintrideset ljudi je umrlo, 64 je bilo ranjenih. Kapitan je obtožen množičnega uboja.

 2013

• 19. januar – Evropska unija uvede enotno vozniško dovoljenje.
• 4. – 22. september – Slovenija gosti Evropsko prvenstvo v košarki 2013.
• 11. september – 1,6 milijona Kataloncev oblikuje 400 km dolgo človeško verigo v podporo neodvisnosti Katalonije.

2014

• 7.–23. februar – v ruskem mestu Soči potekajo Zimske olimpijske igre 2014.
• 12. februar – Tina Maze na smukaški tekmi osvoji prvo zlato medaljo za Slovenijo na Zimskih olimpijskih igrah.
• 3. november – odprt je One World Trade Center v New Yorku, najvišja zgradba na zahodni polobli.

2015

• 14. februar – Peter Prevc postavi na vikersundski letalnici nov svetovni rekord v smučarskih skokih pri dolžini 250 metrov.
• 30. junij – Mednarodna telekomunikacijska zveza doda novo prestopno sekundo k univerzalnem koordiniranem času za uskladitev z astronomskim časom.

2016

• 11. februar – raziskovalci na detektorju Advanced LIGO oznanijo, da so eksperimentalno potrdili obstoj gravitacijskih valov, ki jih je napovedala Einsteinova splošna teorija relativnosti.
• 20. marec – Barack Obama kot prvi ameriški predsednik po letu 1928 obišče Kubo.
• 1. junij – po dveh desetletjih gradnje je odprt bazni predor Gotthard v Švici, najdaljši železniški predor na svetu.
• 5. avgust – v Riu de Janeiru potekajo 31. poletne olimpijske igre.

2017

• 28. januar – Slovenska rokometna reprezentanca v tekmi za tretje mesto na svetovnem prvenstvu v rokometu v Franciji premaga Hrvaško in osvoji prvo medaljo za Slovenijo v ekipnih športih na svetovnih prvenstvih.
• 17. julij – Primož Roglič kot prvi Slovenec osvoji etapno zmago na najprestižnejši kolesarski dirki Tour de France (gorska etapa med krajem La Mure in letoviščem Serre Chevalier).
• 17. september – slovenska košarkarska reprezentanca z zmago na evropskem prvenstvu osvoji prvi naslov prvaka v ekipnih športih za Slovenijo.
• 20. december – Organizacija združenih narodov razglasi 20. maj, rojstni dan slovenskega čebelarja Antona Janše, za svetovni dan čebel.

2018

• 9.–25. februar – v Pjongčangu v Južni Koreji potekajo 23. zimske olimpijske igre.

2019

• 23. oktober – na Kitajskem je odprt most Hong Kong–Džuhai–Macao prek izliva Biserne reke, najdaljša čezmorska povezava na svetu.
• 10. april – skupina astronomov z osmih radijskih observatorijev širom sveta objavi prvo neposredno sliko črne luknje.
• 30. december – kitajske zdravstvene oblasti izdajo opozorilo o žarišču okužb z dotlej neznanim sevom koronavirusa, ki so v začetku meseca izbruhnile v mestu Vuhan, kar bo kasneje preraslo v pandemijo nove koronavirusne bolezni.

2020

• 2. januar – zaradi posebno obsežnih požarov v divjini, ki divjajo od decembra 2019, vlada Novega Južnega Walesa v Avstraliji razglasi izredno stanje, vlada Viktorije pa katastrofo.
• 30. januar – Svetovna zdravstvena organizacija razglasi javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti zaradi izbruha novega seva koronavirusa, ki se je začel konec leta 2019 v kitajskem mestu Vuhan.
• 11. marec – Svetovna zdravstvena organizacija uradno opredeli širjenje nove koronavirusne bolezni za pandemijo.
• 30. maj – raketa Falcon 9 podjetja SpaceX poleti z dvema astronavtoma proti Mednarodni vesoljski postaji, kot prvi vesoljski polet s človeško posadko zasebnega podjetja v zgodovini in prvi ameriški po koncu programa Space Shuttle leta 2011.
• 20. september – Tadej Pogačar kot prvi Slovenec zmaga na najprestižnejši kolesarski dirki Tour de France, drugi je Primož Roglič.

Glasba

Eurosong 2017

V Kijevu zmaga Portugalska s pesmijo Amar pelos dois, ki jo zapoje Salvador Sobral Dois

https://www.youtube.com/watch?v=Qotooj7ODCM

Slovenska popevka 2016

Zmagovalka je Eva Boto s pesmijo Kaj je to življenje

https://www.youtube.com/watch?v=1G1hvD-tdkA

Slovenski film

2017

Ivan     Janez Burger   Maruša Majer, Matjaž Tribušon, Nataša Barbara Gračner, Polona Juh, Branko Brane Šturbej, Leon Lučev, Mojca Funkl, Mateja Pucko     drama Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film na 91. podelitvi oskarjev.

2019

Zgodbe iz kostanjevih gozdov       Gregor Božič   Massimo De Francovich, Giusi Merli, Ivana Roščić, Janez Škof, Anita Kravos, Tomi Janežič, Nejc Cijan Garlatti, Nataša Keser, Dora Ciccone           drama Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film na 93. podelitvi oskarjev, Vesna za najboljši slovenski film.

Oskar (Academy Award)

Najboljši film

2011     Umetnik

2012    Misija Argo

2013    12 let suženj

2014    Birdman ali nepričakovana odlika nevednosti

2015    V žarišču

2016    Mesečina

2017    Oblika vode

2018    Zelena knjiga

2019    Parazit

2020   Dežela nomadov

… da je Aljaska najbolj zahodna in tudi najbolj vzhodna država v ZDA. Aleutski otoki na Aljaski ležijo zahodno od 180. poldnevnika (črta, ki deli vzhodno in zahodno poloblo), zato je to edina ameriška država, ki je delno tudi na vzhodni polobli.