Kompas 70 let

z vami že od 1951

Izberite desetletje in se za hip zazrite v preteklost Kompasovih in naših skupnih doživetij!

Kompas obeležuje pomembno in impresivno obletnico – 70 let svojega obstoja. Sedemdeseti rojstni dan bomo praznovali 1. julija 2021. Naša dejavnost, turizem, je ena najlepših med vsemi v gospodarstvu. Posebna je v tem, da nas vpenja med številne dejavnike in soustvarjalce končne storitve, zapis doživetij in spominov pa je vsakič znova enkraten in neponovljiv.

1951 - 1960

turistično podjetje Putnik

1961 - 1970

šestdeseta

  • PRIHODNOST = vsa naša ponudba
  • LEPOTA = vsebina naše ponudbe
  • SANJE = jih uresničujemo skupaj s potniki, za potnike

#KOMPASOVIH70

1951 – 1960

turistično podjetje Putnik

Leta 1951 se izvede decentralizacija takratnega zveznega podjetja PUTNIK in nastajajo republiške filiale z enakim ali nekoliko spremenjenim imenom. V tem letu, dne 1. julija 1951, vlada RS izda odločbo, s katero je bilo ustanovljeno turistično podjetje z imenom Putnik Slovenija, ki svoje ime ohrani do 1. 10. 1959, ko se sprejme in s programom za leto 1960 uradno objavi novo ime KOMPAS. Na začetku je imelo podjetje 10 poslovalnic, 8 turističnih avtobusov in je zaposlovalo 90 uslužbencev.

Začetki zveznega podjetja PUTNIK segajo celo v leto 1923. Takrat je bila v Ljubljani ustanovljena filiala delniške družbe za tujski promet — PUTNIK. Ta je do začetka druge svetovne vojne delovala kot poldržavno turistično podjetje, v katerem je imelo večino akcij takratno ministrstvo za trgovino in promet. Med vojno je v zasedeni Ljubljani dejavnost PUTNIKA prevzela italijanska poldržavna ustanova za tujski promet CIT, ki je to dejavnost razvijala samo za interes okupacijskih sil.

Leta 1945 je bilo ustanovljeno zvezno podjetje za promet potnikov in turistov PUTNIK v DFJ (Demokratična federativna Jugoslavija). Podjetje ima sedež v Beogradu, njegova filiala v Ljubljani pa je predhodnica sedanjega podjetja KOMPAS.

Pavlihov Kompas 1960

Turistični vodič po Jugoslaviji

(Izdalo Časopisno podjetje »Pavliha« v Ljubljani, tisk in vezava tiskarne ČZP »Ljudska pravica« v Ljubljani)

Že takrat smo vedeli, da so potovanja odlična priložnost za nova prijateljstva.

Izvleček iz Pavlihovega Kompasa 1960:

“Na izletih, ki jih prireja KOMPAS, se boste prijetno razvedrili in odpočili, spoznali boste prirodne lepote in zanimivosti Jugoslavije in ostalih evropskih držav, pridobili si boste novih prijateljev.”

“Kompas je vaš svetovalec pred vsakim potovanjem!”

Prve tiskovine in tabla na pročelju prve poslovalnice

Dravska banovina Putnik Ljubljana – naslovnica zloženke – 1930

Putnik turistični bon za 100 dinarjev – 1951

Putnik Slovenija – naslovnica zloženke – 1958

Putnik Slovenija – tabla na pročelju prve poslovalnice na Titovi 12 – 1958

Putnikov informator – naslovnica prve številke – 1959

Kompasov avtobus – 1959

Koledarčki – potujte s Kompasom – 1960 – 1963

Zgodilo se je

Oskar (Academy Award)

Petdeseta leta v Hollywoodu so v znamenju vrnitve glamurja in prihoda televizije, kar je za vedno spremenilo tudi podelitev oskarjev.

 

Amerikanec v Parizu (An American in Paris) – dobitnik šestih oskarjev (1952), med njimi za najboljši film in fotografijo.

Režiser: George Stevens (Prostor na soncu) Glavna m. vloga: Humphrey Bogart (Afriška kraljica) Glavna ž. vloga: Vivian Leigh (Tramvaj poželenje) Stranska m. vloga: Karl Malden (Tramvaj poželenja) Stranska ž. vloga: Kim Hunter (Tramvaj poželenja) Častni oskar: Gene Kelly

 

Stavnice , ki so v tekmi za glavno nagrado napovedovale tesen izid med filmoma Prostor na soncu in Tramvaj poželenje, so zgrešile – presenetljivi zmagovalec večera je postal muzikal Amerikanec v Parizu, ki je slavil v šestih kategorijah.

Ali ste vedeli?

Kompas

Kompás -a m (ọ̑; ȃ) priprava z magnetno iglo za določanje strani neba: dijake so naučili uporabljati kompas; orientirati se s pomočjo kompasa ♦ navt.giroskopski kompas girokompas; navigacijski kompas // ekspr. (osnovna) usmeritev, orientacija: taka bibliografija je kompas, brez katerega se je v literaturi težko znajti / glavni junak je brez kompasa zajadral v moderno življenje (SSKJ)

1961 – 1970

šestdeseta

“Vroča šestdeseta leta” so bila obdobje gospodarske rasti. Takratne države članice evropske skupnosti so prenehale obračunavati carine v medsebojni trgovini in so uvedle skupni nadzor nad pridelavo hrane. Prišlo je celo do presežka kmetijskih pridelkov. Maja 1968 so se zgodili znameniti študentski nemiri v Parizu, z generacijo leta 68 se povezuje mnoge spremembe v družbi in vedenju.

V šestdesetih se zgodi „kultura mladih“. Glasbene skupine, kot so The Beatles, na svoje nastope privabijo množice najstnikov, širijo kulturno revolucijo in večajo medgeneracijski prepad.

Leta 1946 je jugoslovanska vlada za zaposlene uvedla plačan 14 do 30 dnevni dopust in 1965 uvedla še letni dodatek za dopust, regres, da se je dopustovanje omogočilo čim več delavcem. Šestdeseta leta v takratni državi se lahko opišejo kot čas turističnega razcveta.

V času Evropske unije je potovanje iz države v državo nekaj vsakdanjega. Včasih je bilo potovanje iz države v državo možno le za prebivalce obmejnih območij, leta 1966 se to sprosti in je možno tudi za ostale prebivalce države.

Kompas, turistično in avtobusno podjetje, je osrednji oblikovalec in ustvarjalec turistične ponudbe v takratni državi, pa tudi kadrov za komercialni turizem.

Začetki so skromni, a obetavni: 10 poslovalnic, 8 turističnih avtobusov, 90 zaposlenih. V letu 1957 se mreža poslovalnic začne širiti na območje Hrvaške, po letu 1963 na območje Srbije, leta 1966 na območje Makedonije in leta 1970 na območje Bosne in Hercegovine.

Brošure

Brošura v francoščini

Programme 1961

Brošura 1962

Izleti, potovanja – naslovna in notranja stran

Brošura 1963

Izleti, potovanja – naslovna in notranja stran

Brošura 1968

Izleti in potovanja 1968

Brošura 1969

Izleti 1969

Turistični programi

1965

Pariz – 8 dnevno tradicionalno prvomajsko potovanje z avtobusom in vlakom

1966

Sončno križarjenje v Grčijo – Atene z m/b “Opatija”

Termin: 24.3. – 4. 4. 1966, 12 dni

Cena: 789.-ND (78.900.- Din)

1967

London – Amsterdam – Bruxelles – Munchen

1968

Benetke in San Marino, dvodnevno potovanje

Grossglockner in Cortina dAmpezzo, dvodnevno potovanje

Zgodilo se je

Šport: Luna vaša, zlata naša!

Svetovno prvenstvo v košarki, Ljubljana 1970: Luna vaša, zlata naša

Vse poti so vodile v Tivoli. Dvorana ob vznožju Rožnika nikoli prej ni videla toliko gledalcev. Tako je bilo prvi dan, tako je bilo vsak dan – vse do konca svetovnega prvenstva v košarki maja 1970. »Košarkarji so se objemali in poljubljali. Skakali so kot srečni otroci. Izčrpani Trajko Rajković ni vzdržal na nogah, marveč se je zgrudil z vso težo na pod in – jokal. Solze sreče so se lesketale tudi na oznojenih licih njegovih tovarišev,« so na športnih straneh Dela pospremili jugoslovansko košarkarsko reprezentanco do veličastnega naslova svetovnih prvakov na domačih tleh. »Ljubljana ni spala do treh zjutraj. Povorke in zastave, kolone avtomobilov, hrupni koncert avtomobilskih siren … Celo v zori so po mestu krožile skupine in vzklikale: Zlato, zlato! Po ulicah so še dolgo odmevala imena protagonistov te velike zmage. Ljubljana je norela od radosti in navdušenja,« so evforijo opisali pri italijanski La Gazzetta dello Sport.

Jugoslovansko reprezentanco je vodil trener Ranko Žeravica, v njej pa so igrali trije slovenski košarkarji Ivo Daneu, Vinko Jelovac in Aljoša Žorga.

Pot do zlata se je skrivala v zmagi proti Američanom, olimpijskim prvakom. »Dvoboj ZDA – Jugoslavija ni bil le vrhunec SP, ampak tudi revanša za odločilno tekmo olimpijskega turnirja leta 1968, v katerem so, sicer zasluženo, zmagali Američani. Tisti, ki tekme ni doživel v Tivoliju, ne more vedeti niti razumeti, v kakšen kolektiv se je v tistem trenutku spremenila dvorana,« so evforijo, v kateri so si Jugoslovani že zagotovili zlato kolajno, pospremili v knjigi Zlato naše.

Na enem od transparentov je pisalo Luna vaša, zlata naša; navijači so namreč povezali zgodovinske korake Američana Neila Armstronga na Luni leta 1969 z najžlahtnejšim odličjem na SP v košarki v Ljubljani.

 

Slovenska popevka

1970 – 1. nagrada občinstva (Jože Privšek – Dušan Velkaverh – Jože Privšek)

Izvajalec:        Bele vrane

Mini maxi       povezava na https://www.youtube.com/watch?v=KwKd-o7mAwQ

 

Slovenski film

Srečno, Kekec! je slovenski mladinski film iz leta 1963, ki ga je režiral Jože Gale. Posnet je bil po planinski pripovedki Kekec na volčji sledi, drugi izmed treh Vandotovih pripovedk o Kekcu, ki je leta 1922 izšla pri mladinskem listu Zvonček. To je bil sploh prvi slovenski barvni film v izvirniku posnet na 35 milimetrski trak Kodak.

 

Oskar (Academy Award)

Lawrence Arabski (angleško Lawrence of Arabia) je epski zgodovinsko dramski film iz leta 1962, posnet po življenju T. E. Lawrencea z vzdevkom »Lawrence Arabski«,

Film je bil na 35. podelitvi nominiran za deset oskarjev, osvojil pa jih je sedem, tudi za najboljši film in najboljšo režijo. Danes velja za enega najboljših in najvplivnejših filmov v zgodovini kinematografije, kritiki posebej izpostavljajo dramatično filmsko glasbo Mauricea Jarrea in Freddieja Younga v vlogi direktorja fotografije.

Ali ste vedeli?

Zastava 1300

da so bila prva rent-a-car vozila v Kompasovem voznem parku Zastave 1300

Kompas plus - Svet potovalnih ugodnosti
Svet potovalnih ugodnosti

Včlanite se v KompasPlus program zvestobe in zbirajte točke zvestobe, da dobite dodatne ugodnosti pri vaših potovanjih!

Včlanite se

Zakaj Kompas?

Vaše mnenje šteje!

Z namenom, da bomo pri načinu svetovanja in pripravi nepozabnih počitnic in potovanj še boljši, vas prosimo za pomoč.