Obrnem se in zagledam res zanimiv prizor. Hilda (79 let) vleče Francko (83 let) za roke stran od igralnega avtomata, ta se ga pa oklepa kot otrok matere.
Pristopim z namenom pomiriti situacijo in ugotoviti za kaj gre: »Dober večer, ali je vse v redu?«
»Itak, vse je super!,« se nasmehne Francka. »Dobila sem 200 evrov, sedaj pa Hilda hoče, da neham.«Hilda kar poskoči: »Ko zadene, noče nehati in se jaz nerviram namesto nje! Ampak vedno si pa z dobitki plača potovanje.«
»Kako vedno?« jo nejeverno pogledam.»Res je, vedno,« se priduša Hilda, »zadnjič je domov odnesla več kot tisoč evrov in vmes celo zadela glavni ladijski jackpot!«
Zapletemo se v pogovor. Potnici sta se spoznali pred tremi leti v bolnišnici, ko so obema operirali koleno. Od takrat gresta vsako leto dvakrat skupaj na križarjenje. Francki so potovanja strast že vse življenje, Hilda je praktično začetnica.»Zakaj križarjenja?« me zanima.
»In življenje je potrebno v vsakem trenutku uživati. Kdaj pa, če ne zdaj?« primakne Hilda in se prešerno zasmeje.
Njuna zgodba me pritegne in pogovor se zavleče pozno v večer, tako da zvem še cel kup njunih nenavadnih doživetij.
Križarjenja pišejo res neverjetne zgodbe. Napišite še vi svojo!
Borut Bric, Kompasov vodnik
Želim na križarjenje – Križarjenja