(Moj) košček sveta, kjer lepota sije močneje

(Moj) košček sveta, kjer lepota sije močneje

Kaj praviš? Zaljubljen si? A v Islandijo? Ja, nič novega, dragi dnevnik, prav nič posebnega nisi, haha…

Povej mi raje, kje sva midva ostala? Ja, vem, da na Islandiji, to mi je kristalno jasno… Aja, pivo?? No, nisem nek velik ljubitelj piva. Ne, res nisem, ne hecam se! V bistvu je takole, povsem preprosto. Pivo pijem skoraj izključno v Skandinaviji, no, da bom bolj natančen, v nordijskih državah oziroma v vseh deželah, kamor je kadarkoli stopila vikinška noga. Ker nekako imam predstavo, da nisi čisto pravi Viking, če ne piješ piva. In jaz pijem pivo… In sem… Čisto pravi Viking! No, pivo pa pijem tudi na Češkem in Slovaškem… Itak! Ti je vse jasno, a ne? Joj, ko pripovedujem o pivu, postanem tako lačen… In se takoj spomnim še na hot dog… A veš, da je najslavnejši hot dog ravno z Islandije? V Reykjaviku je kiosk »Bæjarins Beztu«, ki že več kot 80 let ponuja najboljši hot dog na svetu! Tako je dober, da je prava turistična atrakcija in na okušanje privablja slavne in manj slavne estradnike s celega sveta – od pop kulturnikov, pa do predsednikov.

Ampak kaj sem pravzaprav želel povedat? Pivo na Islandiji je bo-žan-stvo! Haha, reees, častijo ga… Poglej, poslušaj no, ne boš verjel, a pivo je bilo na Islandiji prepovedano do poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja, od takrat pa vsako leto, 1. marca, praznujejo njegov praznik – dan piva. Če smo čisto iskreni, praznujej(m)o ga vsak dan! Še posebej močno pa ob petkih in sobotah v Reykjaviku, ko ga častimo na norem doživetju, imenovanem »runtur«. Dragi dnevnik, težko najdem primeren slovenski kratek izraz za »runtur«… Ga bom skoval in bom rekel »barovanje«! Barovanje je žurka na ulicah Reykjavika, ki se odvija ob koncih tedna. Vsi mladi in zabavni ter mladi in zabavni po srcu se odpravimo na turnejo od bara do bara, ne glede na to, ali gre za obdobje polnočnega sonca ali za obdobje severnega sija. Vikendi pomenijo noro zabavo do (niti ne tako) zgodnjih jutranjih ur. Sicer pa razvajanje s pivom ne pomeni nujno le pitje piva, veš? Aja, mimogrede, moje najljubše je seveda domače Viking Gold oziroma »vikinško zlato«. Ne boš verjel, a Islandci so v zadnjih tridesetih letih, odkar pivo pač ni prepovedano, tako napredovali na tem področju, da imajo precej svojih pivovarn in pivnic… A pazi to – celo »pivske terme« imajo! O ja, kar verjemi, v bližini Akureyrija na severu otoka se lahko okopaš v kadi, napolnjeni s toplim pivom. In pri tem piješ pivo… Haha…

No, jaz pa se rajši okopam v Modri laguni. Je moje skoraj najljubše doživetje na Islandiji in moje najljubše kopanje na svetu! Slikovito kopališče zaznamujejo kontrasti – temperatura zraka in temperatura tople geotermalne vode, nešteti odtenki modre in turkizne v bazenih, obdani z različnimi toni belega blata in belih meglic, pa črna vulkanska kamnina na obrobju kopališča in razgibana barvita kulisa v ozadju, prilagojena letnemu času… Zdravilna voda, bogata z minerali, ima slabih 40 stopinj celzija in v njej ni priporočljivo ostajati več kot dvajset minut naenkrat. A občutek v tej vodi, po možnosti na hladen oblačen in deževen dan, je tako zelo fenomenalen, da ne mooorem ven. Ne morem! Naj samo dodam še, da je v bazenu šank – s pivom! Ja, se je zgodilo ja, enkrat so me morali prav »naterat« iz vode… Sem se takrat spustil v konflikt in se pregovarjal z osebjem kopališča, da je zaradi mene slikovitost in atraktivnost kopališča še večja in da, če me pustijo v vodi, predstavljam dodano vrednost za Modro laguno. Saj ti si predstavljaš, dragi dnevnik – moj edinstven oranžkast ten kože od nog do vratu (še oranžne Speedo kopalne hlače), ognjeno oranžen ton frizure, potem pa popolnoma bel obraz z iskrivimi očmi in nasmehom od blaznega zadovoljstva. Ne, ne, niso bili ostanki sončne kreme, v dežju je nekako nisem potreboval, namazal sem se z zdravilnim blatom, ker pomlajuje…

Islandija Kompas

Ne le »naterat«, enkrat so me morali tudi reševat iz vode… Neee, ne v Modri laguni, v ledeniški kotanji oziroma soteski oziroma niti ne vem, kako bi to poimenoval. V glavnem, obiskal sem »ledeniški jezik« oziroma »podaljšek« ledenika Mýrdalsjökull, ki se imenuje Sólheimajökull. Daj, ne trudi se zdaj z branjem in izgovorjavo, nima veze, pač, predstavljaj si ledenik. Ogromen ledenik. Na poti do ledene gmote se voda, ki se topi, zbira v soteski in tam tvori nekakšna »jezerca« s plavajočimi ledenimi tvorbami najrazličnejših oblik. Milo rečeno, brez drame rečeno, iz srca rečeno – zelo slikovito! Seveda sem želel to pristno in neokrnjeno naravno okolje (z dodatkom mojega portreta) ujeti na »instagramovsko razglednico«. Moj mobilni telefon predam Rúnarju, športnemu plezalcu in turističnemu vodniku, ki me je popeljal v ledena kraljestva Islandije… In iščem pravi kader, razvijam pozo ter se pri tem »v rikverc« nevede približujem ledeni vodi. Rúnar zakliče »Strike a Pose!!!«, jaz poskočim v perfektno pozo (skušal sem ujeti nekaj podobnega telemark položaju), ki pa se konča manj perfektno – z mojo zadnjico v ledeno mrzli vodi! Medtem, ko je Rúnar jokal od smeha, sem jaz vpil, da je mojo zadnjico obdal ledeni oklep in se ne morem premakniti. Prisežem, dragi moj dnevnik, ena večjih dram v mojem življenju! Jaaa, se strinjam ja, danes je smešno tudi meni, a takrat sem imel občutek, da me je dobil led v svoje kremplje in da se ne bom nikoli več rešil. No, seveda mi je Rúnar podal močno vikinško roko, da sem se postavil nazaj na noge, dobil pogum in nadaljeval s poziranjem do perfektne fotografije. Ja, z veliko všečki…

Pssst, dnevnik, naj ti nekaj povem, pa samo med nama, veš… Glavno vlogo na Islandiji igrajo škrati, oni imajo vse niti v rokah, oni vladajo, oni odločajo, oni vodijo politiko, oni so glavni… To ti povem, pa samo med nama, veš… Potem pa imava še »strice iz ozadja«, pssst, tudi to naj ostane med nama… »Strici iz ozadja« so pa troli! Ja, pa so! Ne govori ti meni, da niso, dragi dnevnik. Pravim ti, da so! Ja, z lahkoto ti dokažem, ti bom pojasnil z modrostjo najbolj slavnega trola, Moomintrola, ki je sicer najbolj znan finski prebivalec in ni Islandec. A troli se ne delijo po narodnosti, ne po barvi kože, ne po barvi las in ne po številki čevljev, tako da so njihove modrosti vsesvetovne. Tako kot moje ja, hvala za kompliment, dragi dnevnik!

V bistvu so modrosti trolov tako zelo modre, poučne in koristne, da bom s teboj delil kar pet Moomintrolovih. In vse ti bo jasno.
»Da bi v nekaj verjeli, sploh ni treba vedeti, ali je res.«
»Včasih je skrivnost veliko bolj priročna kot poznavanje odgovorov na vprašanja.«
»Nova odkritja predstavljajo četrtino najboljših stvari na svetu.«
»Vsak mora od časa do časa slišati dobro zgodbo.«
»Vedno živi v sedanjosti.«

»Voilà!« Moram še kaj dodat?

Kompasov Janez 

ISLANDIJA SKOZI JEZIK