Idilični otok, ki ima popolnoma vse

Idilični otok, ki ima popolnoma vse

Tristokosmatihmedvedov! Medvedi, mimogrede, zdajle res nasrkajo, tako kosmati kot so… A je tebi kaj vroče v teh dneh, dragi dnevnik? Meni je, na trenutke precej, a glej, ne bom se pritoževal nad vremenom, ker ga ni slabega oziroma označenega z negativnim pridevnikom. Vremena mislim, ja, o vremenu govorim! Ni slabega vremena, so le neprimerna oblačila, to te ves čas učim. Čeprav pridejo trenutki, ko je že omemba oblačila preveč. A pustiva to, glej, dolgo vroče poletje je že od nekdaj motiv za umetnike vseh vrst. Opažam, da je dolgo vroče poletje še posebej priljubljena tema pop glasbe bendov iz osemdesetih – od Avtomobilov pa do Đavolov. Mislim, da takrat vseeno ni bilo toliko teh poletnih vremenskih ekstremov, pa so zato potem nastajale romantične uspešnice v stilu »Dugo toplo ljeto«.

No, a bistvo tega navdihujočega uvoda, dragi dnevnik, je, da si ravno pripravljam grško solato iz kumar, paradižnikov, paprik, čebule, oliv in feta sira. Mnjaaaaami! Recept bi? Čakaj, kakšen recept? Kaj ti pa še lahko dodam v recept za solato, če sem ti že naštel vse sestavine?? Saj me hecaš, a ne? Verjetno ne misliš prekmurskega bučnega olja uporabit za začinit grško solato, ali pač? Joooj, moj dnevnik, jaz te imam tako zelo rad! No, začiniš z oljčnim oljem, pri tem ne šparaj, soliš, dodaš pa lahko tudi ščepec origana.

No, a bistvo tega slastnega uvoda številka dve, dragi dnevnik, je, da grem naslednji teden na Zakintos. Jaaa, na počitnice odhajam! No, pozdravit naše goste, pa malce na počitnice. Zadnjič me je ravno mladinec Filip iz moje »razširjene počitniške familije« spraševal, kdaj sem bil prvič na Zakintosu. Pa sem mu rekel, da njega še ni bilo na svetu, da pa je bilo to obdobje čudovite glasbe in da sem imel s seboj walkman in pol kovčka kaset. Da bi ti videl ta njegov začuden pogled, dragi moj dnevnik! Par sekund je trajalo, preden je uspel odvrnit »V prazgodovini torej, a?«.

Takole bom rekel. Če je Zakintos eden mojih najljubših grških otokov, se na njem nahaja moja najljubša grška plaža, svečano pa prisegam, da je turkizna barva morja tam zagotovo še posebej lepa in moja najljubša. Takšnih odtenkov turkizne ni nikjer na svetu, tudi v domišljijskem svetu ne. Odtenki turkizne bi se na Zakintosu morali potegovat za titulo. Mislim, da bi bile moje favoritke » ta turkizne« okoli rta Skinari, kjer se nahajajo tudi slavne Modre jame, zmagovalka pa po mojem »ta turkizna« v Zalivu tihotapcev. Kaj praviš?

Ne, ne, ne bo držalo, dragi dnevnik, danes si pa kar suveren pri ugibanju. Moja najljubša ni grška plaža Navagio v Zalivu tihotapcev, čeprav, roko na srce, instagramovsko je čudovita in nadvse imenitne so fotke z visokih pečin na zaliv, kjer pozornost, poleg zmagovalne »ta turkizne«, pritegne predvsem podoba nasedle tovorne ladje v belem pesku. Vsakokrat, ko se z morja približujem plaži (drugače kot z morja ni dostopna), se sprašujem – le koliko zanimivih zgodb, anekdot, mitov in legend skriva ta mogočna razbitina? Moja najljubša grška plaža je v zalivu Laganas. Ne, se pardoniram, v resnici imam svoj najljubši grški zaliv, ne le plažo. Ker najbolj najljubše plaže na Zakintosu ne moreš imet. Ne gre. In Pika! Ja no, pa poskusi ti izbrat med razgibanima in nadvse slikovitima Porto Vromi in Limnionas na zahodu. Ali pa izbiraj med najlepšima in najbolj polnima doživetij na južnem delu otoka – St. Nicolas in Gerakas. Ne gre, a ne? Ha! Kaj sem ti rekel? No, ker pa jaz »padam na titule«, je plaža v zalivu Laganas ena mojih najljubših predvsem zato, ker je najdaljša neprekinjena peščena plaža v Grčiji. Zaliv pa je moj najljubši, ker ima popolnoma vse, ker poskrbi za mojo introvertirano in mojo ekstrovertirano plat osebnosti. Haha, točno sem vedel, nič ti ni jasno!

Glej, v Laganasu sem se v življenju največkrat noro dobro zabaval, tudi do mere »kar se zgodi v Laganasu, ostane v Laganasu« oziroma »podnevi in ponoči, le piva si natoči…uuu…«. Po drugi strani pa sem preživel v Laganasu najbolj neprecenljive trenutke sam s seboj. Običajno sedeč na plaži, zazrt v »ta turkizno« ter otoški trojček »Pelouzo«, »Marathonisi« in »Agios Sostis«. Ter venomer na preži za mojimi »kareticami«. Dragi dnevnik, če počakaš nekaj sekundic, ti bom pojasnil. »Karetice« so najbolj znane prebivalke Zakintosa. To so orjaške želve Caretta caretta, ki živijo na področju Narodnega morskega parka v zalivu Laganas. Gre za ogroženo vrsto želv, ki v pesek na plažah Laganasa in otoka Marathonisi odlagajo jajca. Za to, da so pri tem kar se da zaščitene pred hrupom in večerno svetlobo mestnih luči iz letovišča Laganas, pa pred preveliko radovednostjo ljudi, poskrbijo moji prijatelji iz društva za zaščito živali. In jaz. O ja, tudi jaz sem član društva in sem na plaži v Kalamakiju velikokrat na straži (ker pač čivave nimamo). Predsednica društva Selene in njen fant Damianos sta moja »grška familija« na Zakintosu. Živita v Argassiju in, ko sem na Zakintosu, obvezno par dni preživim tudi v njunem domu. Damianos je mojster žara! Ovčetina, hobotnica ali pa jajčevci – vse je »ala damianos« izjemnega okusa. Poglej ti to no, sline se mi cedijo samo, da pomislim… Če le uspemo (beri: če se ne zabavamo predolgo v noč in zjutraj lahko dovolj zgodaj vstanemo), gremo vsakokrat, ko sem v Argassiju, vsaj enkrat pričakat sončni vzhod na Skopos. Ker…

No, tole je pravi trenutek, da ti predstavim dvoboj mojih dveh najljubših razgledov na Zakintosu, ki verjetno nikoli ne bo odločen, saj je tako zelo neodločen, da se ne morem odločit in določit zmagovalca. Si razumel? Haha… Tretje mesto na lestvici »najčudovitejših razgledov na Zakintosu« je jasno, to je pogled z gradu na hribu Bochali, s katerega je razgled na glavno mesto Zakintos naravnost veličasten. Prvo mesto pa si delita pogled na sončni zahod v vasici Kampi nad apnenčastimi pečinami, ki se na zahodni strani otoka strmo dvigujejo nad morjem, ter razgled s hriba Skopos na otok Zakintos v barvah vzhajajočega sonca. To nista dva najčudovitejša razgleda, to je fantazija, resnično!

Oprosti, dragi moj, meni se še vedno tako cedijo sline od prejle, ko sem pomislil na specialitete žar mojstra Damianosa z Zakintosa, da moram končat, premešat in si začinit tole solatko ter jo »potamanit«, kot bi rekli… Dober tek! Hvala!

Kompasov Janez

ZAKINTOS SKOZI JEZIK 

Grščina je verjetno najstarejši evropski jezik, z več kot štiritisočletno ustno tradicijo. Učenju grščine bova dodala okuse, saj se bova naučila imena nekaterih morskih specialitet.