Božanski otok, kjer življenje pravi »siga, siga«

Božanski otok, kjer življenje pravi »siga, siga«

Starejši kot sem, bolj sem nostalgičen, dragi moj dnevnik. Sinoči, preden sem zaspal, sem se spomnil, pa ne vem čisto dobro, zakaj in kako, kdaj sem prvič potoval z letalom. A verjameš, da je bilo to pred več kot par (če upoštevaš, da je par dejansko 2 x 1) desetletij? V resnici je bilo pred več kot trio desetletij! Bolj podrobno pa ne bi. Kakorkoli, moje prvo potovanje z letalom je bilo, kot se za svetovljana spodobi, na največji grški otok, kjer je doma bogastvo kulture, zgodovine in naravnih lepot. Kjer so doma moji prijatelji, moja »grška familija« Kreta je tako popoln kraj na planetu Zemlja, da se je tam rodil celo vrhovni bog Zevs. Pravijo da, kdor enkrat obišče Kreto, se vanjo tako močno zaljubi, da se zagotovo še vrne. In prav imajo, tudi jaz sem se, večkrat. In še se bom. Večkrat.

Največji grški otok ponuja čisto vse, kar si srce zaželi, med drugim kar nekaj »NAJ-ev« – po mojem osebnem izboru, seveda. A saj ta je tisti pravi, kajne? NAJbolj sončen, NAJbolj gorat, NAJvečji (sem že povedal), NAJbolj gostoljuben, NAJbolj zabaven, NAJbolj odbit, NAJbolj mističen, NAJbolj hipijevski, NAJbolj za čisto vse okuse… Veš kaj, meni bo papirja zmanjkalo, če nadaljujem z »NAJ-i«, tako da NAJ bo dovolj! Da mi ostali grški otoki ne zamerijo, ki so, ravno tako kot Kreta, vsi moji najljubši.

V Kreto sem enostavno zaljubljen! In ne glede na to, kolikokrat sem jo že obiskal, vedno najdem kotičke, poti in smeri, ki ostanejo neodkriti do naslednjič. Naj ti izdam še eno skrivnost, dragi dnevnik. Kreta in zgodbe o njej so razlog, da sem začel verjeti prav vsem mitom in legendam. Na Kreti miti namreč živijo, o ja! In zabava, oh, koliko sem se že in se še bom prezabaval na Kreti. Pa naj bo to na glavni ulici Hersonissosa ali pa na kretskem večeru v vasi Anopolis. Na Kreti ima noč povsem svojo moč! In gostoljubnost čisto poseben pomen!

A veš, da sem skorajda prepričan, da je ravno »siga, siga« (v dobesednem pomenu »počasi, počasi),« ki sem ga prvič spoznal na Kreti, krivec, da imam Grčijo tako zelo rad, da enostavno obožujem vse, kar je grškega. Ležernost, uživanje v trenutku in preprostih veseljih, kljubovanje terorju ur in minut ter ozaveščanje ideje, da čas ni naš ječar… Pač, »siga, siga« – živeti v pravem in NAJbolj bogatem pomenu besede!

Kretski večer v tipični hriboviti grški vasici Anopolis obiščem prav vsakokrat, ko sem na Kreti. Obvezno tja odpeljem tudi svoje prijatelje iz Slovenije, ki prvič obiščejo Kreto. In prav vsakokrat mi gredo dlake pokonci in prav vsakokrat so moji prijatelji navdušeni. Kretski večer ni navaden grški večer, seveda, saj tudi Grk Zorba ni navaden Grk, temveč eden in edini. Večer, ki se nadaljuje pozno v noč, je spektakularen dogodek, ki se dotakne prav vseh čutil – kombinacija navdihujoče kretske zgodovine in tradicije, energičnega sirtakija in glasbe v živo ter neverjetno okusne domače hrane in pijače. Sliši se klišejsko, a to je ljubezen, ljubezen do življenja!

Seveda prijatelje vedno spremljam tudi ob obisku Knossosa, saj me vsakokrat osupne in se tam počutim prav božansko. Le kako se ne bi, celo sam vrhovni grški bog se je rodil tam. Najstarejše mesto v Evropi je obstajalo več tisoč let pred našim štetjem, prva palača, ki jo povezujemo z minojsko civilizacijo, pa približno 1.900 let pred našim štetjem. Vem, dragi dnevnik, to je povsem nepredstavljivo, tudi meni. A pomisli, kako bogato je to območje – z zgodovino, zgodbami, energijo, kaj vse je že doživelo in koliko ljudi ga je že obiskalo? Fascinantno! A ti nekaj povem? Lokalni vodniki v Knossosu me precej dobro poznajo. Marsikdaj se jim priključim na vodenem ogledu (najraje Heleni ali Yanissu, ker smo že prava familija) in če je skupina slovensko ali angleško govoreča, jim kar jaz predstavim najbolj znana kretska mita – Legendo o labirintu in Minotavru ter Zgodbo o Dedalu in Ikarju. Saj veš, miti in legende so moja strast!

Res je, da je Kreta zelo gorat otok in pravi raj za pohodnike kot sem jaz. A naj ti namignem – na Kreti skorajda več časa namenim poležavanju na plaži kot pohodništvu veš. Imam eno zlato pravilo. Ko sem na zahodu, obvezno obiščem plaži Elafonissi in Falassarna, pa vedno še eno na novo odkrijem. Ko si zaželim res lepega razgleda, pa se odločim za adrenalinski vzpon z mojim fiat500 nad zaliv Balos. 10 km vijuganja po makadamu…uf? Verjemi, za pogled na plažo Balos se splača! Kadar sem v okolici Herakliona, obiščem seveda plaži Matala in Vai. No, in vedno še eno na novo odkrijem. Hej, a se ti spomniš tistih napihljivih flamingov, krofov in samorogov? No, jaz sem si takšnega samoroga nabavil na pokriti tržnici Agola v Chanii (mimogrede, tam sem jedel najboljši gyros vseh časov in krajev, amen!) in se z njim fotografiral na roza pesku na plaži Elafonissi. Ta fotografija je še vedno na seznamu mojih deset najljubših fotografij s počitnic. Vseh časov, da ne bo pomote.

Sončni zahodi na kretskih plažah so blazno romantični, a pripravi se, s teboj bom podelil spomin, tako zelo romantičen, da bolj romantično ne gre. Obilna grška poroka! Ti izraz kaj pove? Haha… Pred nekaj leti sem bil na plaži Matala svat na čisto pravi hipijevski poroki! Predstavljaj si – sonce pada v morje, sence se igrajo skrivalnice v skalnatih votlinah, v ozadju glasbena spremljava – pesem Carey in celotni repertoar muzikala Lasje (na repeat seveda), naša klapca prijateljev z venci iz oljčnih vejic v laseh, jaz pa v vlogi matičarja. Jaaa, da počiš od smeha! Še fotografije in en zelo amaterski video obstaja. Ne, ni šlo za pravo poroko, seveda ne, samo malo smo se hecali. Mogoče nam je sonce stopilo v glavo, pa kak štamperle uzota, a vsekakor smo se nasmejali kot že dolgo ne. In še danes se nasmejimo spominu. Sicer pa, ne vem, če veš, a v resnici se da organizirati tudi čisto pravi poročni obred v Grčiji. A o tem več kdaj drugič…

Veš kaj pa res ni za zamuditi, dragi moj dnevnik, če si bolj pohodniške sorte? Pohoda po najdaljši soteski v Evropi, kanjonu Samarija. Jaz sem si za pohod vzel kar cel dan, lepo počasi. Izjemna izkušnja, osupljiva narava! Zgodaj zjutraj sem po obilnem grškem zajtrku, ki mi ga je pripravila gospa Maria, lastnica penziona v vasici Omalos, kjer sem prenočil (na tem mestu svečano prisegam, da ima sveže stisnjen sok iz pomaranč in limon v Grčiji povsem drugačen okus, da ne govorim o svežih paradižnikih), krenil na približno 17 km dolgo pohodniško avanturo, ki sem jo zaključil v obmorskem naselju Agia Roumeli. Dragi moj dnevnik, nikoli mi skok v morje ni bolj pasal kot takrat in nikoli se mi ni 30 minut čakanja v taverni, kamor sem se odpravil jest, zdelo daljših kot takrat. Pol ure čakanja na hrano v grški restavraciji ni sicer prav nič posebnega, tudi zame ne. Pač, »siga, siga«! A bil sem tako zelo sestradan po celem dnevu hoje, da bi tudi vola pojedel, kot pravijo. Po ostankih na krožnikih je bilo jasno, da so bile še bolj lačne očitno moje oči. Prijazen natakar Mihajlo (jaaa, v Kragujevcu je rojen) mi je zapakiral kar velik kos musake, dve sarmici in celo grško solato. Jaaa, vedno pretiravam, ko sem tako zelo lačen, pa kaj čem? Saj potem pojem kasneje, nič ne vržem stran.

Poglej, pa sem spet lačen – samo da se spomnim mojega sončnega otoka, mojega rajskega mehurčka, mojih pravljičnih plaž, mojih najbolj polnih okusov in vonjav…, postanem lačen obiska Krete. Komaj čakam, da pride pomlad…

Kompasov Janez

KRETA SKOZI JEZIK 

Grščina je verjetno najstarejši evropski jezik, z več kot štiritisočletno ustno tradicijo. Moja prva lekcija grškega jezika je bila na temo pozdravčkov in vljudnostnih fraz.