Finska s pridihom Baltika – pravljično potovanje

Finska s pridihom Baltika – pravljično potovanje

Finska – dežela tisočerih jezer in kombinacija potovanj z Baltikom – Kompasova top destinacija v zimski sezoni.

  • opazovanje severnega sija ali aurore borealis
  • raziskovanje pravljične Božičkove vasice
  • čarobna vožnja s sanmi v družbi haskijev ali jelenčka
  • ogled zasneženega živalskega vrta in obisk družine polarnih medvedov
  • edinstvene prestolnice Skandinavije
  • interaktivna razstava ABBA The Museum
  • vikingi, mumini, škrati, princeske, velikani, vitezi
  • in še in še…

 

Pričarajte si čarobnost dežele Finske in Baltika.
Vabimo vas k branju članka, ki je bil objavljen v reviji Goodlife:

Razloge za srečo sem našla na Finskem

Ni naključje, da sem rojena 27. julija. Ni naključje, da verjamem v Božička. Ni naključje, da imam rada tišino. In ni naključje, da obožujem Mumine. Verjamem – na Finskem so doma razlogi za srečo.

In tako je 10. marca letos, na dan, ko obeležujemo mednarodni dan sreče, Organizacija združenih narodov že desetič objavila letno poročilo o svetovni sreči. Na lestvici najbolj srečnih dežel pa se je že petič znašla Finska. Zasluženo. Na Finskem so doma: Božiček, severni sij, Mumini, pomirjujoča narava z jezeri, močvirji in temnozelenimi gozdovi, čist zrak ter bogastvo tišine.

Finska dežela jezer

Prvo mesto na seznamu želja

Skoraj prepričana sem, da ima večina popotnikov in avanturistov svoj »bucket list«, kaj v življenju želi obiskati, doživeti, videti. Približno tako zelo sem prepričana tudi, da se na takšnih seznamih pogostokrat na visokem mestu znajde naravni pojav, znan kot severni sij oziroma aurora borealis. V polarnem območju se severni sij pojavlja od septembra do aprila, na vidnost tega osupljivega svetlobnega pojava pa vpliva več dejavnikov, med drugim tudi to, pod kakšno zvezdo smo rojeni in kako naklonjeni so nam nordijski bogovi. Ples zelene svetlobne tančice s sledmi rožnate nad mestom Rovaniemi na Laponskem je še danes na prvem mestu mojega seznama. Najlepših doživetij v življenju.

Severni sij Finska

Nešteto odtenkov zelene – na nebu in na zemlji

Recept za srečo se po mnenju Fincev skriva v povezanosti z naravo. Več kot 70% Finske prekriva gozd pomirjujočih zelenih odtenkov, ki v sebi skriva bogastvo gozdnih sadežev. V poletnih mesecih nas kratek sprehod po gozdu nagradi z lončkom raznovrstnih borovnic, objem visokega bora, smreke in breze pa nariše nasmeh na obraz ter poveča občutek notranjega miru. Meritve v finskih mestih dokazujejo, da je zrak na Finskem najmanj onesnažen zrak na svetu.

Pozimi se pokrajina na severu finske spremeni v svet, kjer je doma snežna pravljica. Ravno prav adrenalinska in ravno prav romantična vožnja z motornimi sanmi ali s pasjo vprego po brezpotjih neskončnih zasneženih laponskih gozdov pod smaragdno zelenim obokom je zame predstavljala pot k sreči. Ta je doma ob tabornem ognju v zavetju najvišjih smrek in borovcev, kar sem jih videla v življenju, okus ima po cimetovih polžkih in »glogiju«, dopolnjujejo pa jo puhasta belina snega, ples zelenih odtenkov na nebu, zvok tišine in vonj najbolj neokrnjene zimske pokrajine.

Finska

Prvi med najbolj srečnimi prebivalci

Nekako tako kot njegovo ime je slavna in razvpita tudi dilema, kje je doma najbolj priljubljen mož na svetu. Skoraj vse severne dežele, od Grenlandije do Danske, so se bojevale za status Božičkove domovine. In dolgo časa je bila skrbno varovana skrivnost, kje je doma. Le palčki so vedeli, da je Božiček doma na hribu Korvatunturi na severovzhodu Laponske, v neposredni bližini severnega tečajnika. Še danes ni povsem znano, kako je skrbno varovana skrivnost prišla na dan. Joulupukki, kot Božička kličejo finski otroci, v svojem domu, do katerega ne vodi cesta, še danes živi, kolikor mu le dopušča čas, dokaj mirno življenje z gospo Božičkovo, palčki, jeleni in pasjimi prijatelji.

Božiček ne dela le v času božiča, nikakor ne. Okoli božiča je več ali manj na terenu, saj se odpravi na pot okoli sveta. Vse ostale dni v letu pa je Božiček v svoji pisarni v Božičkovi vasici, kjer ga lahko obišče čisto vsak, mu zaupa želje, z njim poklepeta in naredi en vrhunski »selfi«. V Božičkovi vasici se nahaja najbolj čarobna pošta na svetu, kamor prihaja na milijone pisem z vsega sveta in kjer lahko oddate božično voščilnico v poseben poštni nabiralnik, kjer je pošta, ki jo bodo naslovniki prejeli v času naslednjega božiča, ne glede na to, kdaj je odposlana. V veliki stavbi, kjer je tudi Božičkova pisarna, so najrazličnejše delavnice in pisarne palčkov, center za logistiko in kontrolo pisem želja, pa tudi omamno dišeča sobana gospe Božičkove, v kateri je seveda ogromna kuhinja. Gospa Božičkova namreč s palčki poskrbi, da je v vasici za goste vedno na voljo dovolj krasnih izdelkov in okusnih jedi, ki jih lahko kupite in poskusite v najrazličnejših trgovinicah in restavracijah v Božičkovi vasici.

Bozičkova dežela in jelenja vprega

Ena savna na dva prebivalca in kar 12 kg kave letno

Če ocenim »na grobo«, je na Finskem približno 188.000 jezer in jezerc, približno toliko otokov in otočkov ter več kot 2 milijona savn. Imeli naj bi več savn kot televizorjev. Seveda se s tem uvrščajo na vrh lestvice po številu savn na prebivalca. Savna je finska strast in pravzaprav del njihove identitete. Predstavlja prostor za sproščanje, druženje, pa tudi poslovna srečanja. Redni obiski savne so seveda blagodejni za telo in duha, krepijo imunski sistem in zmanjšujejo stres. Če bi vprašali Fince, bi verjetno dobili odgovor, da se tudi v savni skriva sreča. Ravno tako kot v skodelici kave.

Finci so namreč znani po tem, da spijejo največ kave, 12 kg na osebo na leto. Za primerjavo, spijejo je dvakrat toliko kot Italijani. Velja pa, da za razliko od koncentriranega espressa, ki je najbolj razširjen v Italiji, na severu Evrope pijejo bolj šibko oziroma razredčeno. Kava z mlekom tako predstavlja priljubljen napitek ob katerikoli priložnosti in v kateremkoli delu dneva.

Finska savna v zasneženi pokrajini

Pozabi “hygge”, čas je za “sisu”

Če so Danci svetu predstavili filozofijo življenja »hygge«, ki poudarja, da se sreča skriva v udobju, ugodju in uživanju v malih stvareh, pa gre pri življenjskem slogu po načelih finskega »sisu« za nekaj drugega. Predstavlja namreč odločnost, pogum in vztrajnost v vsakdanjem življenju ter zmožnost doseganja svojih ciljev in sreče tudi s premagovanjem težkih ali neprijetnih ovir v življenju.

Kava kuksa Finska

Praznik zaspancev v dolini Mumindol

Naantali, finsko turistično središče, se nahaja približno dve uri vožnje zahodno od finske prestolnice Helsinki. Priljubljeno pristaniško mesto pa je tudi prestolnica Mumindola, doline, kjer živijo najbolj znani finski risani junaki, Mumini oziroma Mumintroli. Simpatična pravljična bitja, ki zelo rada filozofirajo, je ustvarila finska pisateljica in slikarka švedskega rodu, Tove Jansson. Njihove dogodivščine lahko danes spremljamo po celem svetu v knjigah, stripih, animacijah, risankah, dramskih predstavah in celo v operi. V mestu Naantali, natančneje na otočku Kailo, se nahaja tematski park Moomin World, v mestu Tampere pa so leta 2017 odprli muzej Muminov.

Zabavni Mumini zimo radi prespijo. Severni sij so doživeli že najmanj tisočkrat, ravno tako tudi čarobno zasneženo pokrajino. Se pa zelo dobro zavedajo, kako pomembno je spanje za telo in duha, za srečo in »sisu«. Poleg kave, savne in heavy metal glasbe je namreč tudi spanje za Fince izjemnega pomena. 27. julija praznujejo celo državni praznik zaspancev oziroma Unikeonpäivä, ki je povezan z legendo o sedmih spečih v Efezu. Nekoč je veljal običaj, da so tistega v družini, ki je na ta dan spal najdlje, lahko zbudili s pljuskom vode ali ga celo vrgli v jezero ali morje, danes pa je praznik namenjen predvsem praznovanju. Najbolj poznan in najstarejši festival zabave v sklopu praznika je, ja kje drugje kot v prestolnici Muminov, v Naantaliju.

Helsinki pozimi Finska

V Kompasu menimo, da so doživetja na potovanjih po Finski s pridihom Baltika res pravljična in bodo ostala v spominih za vedno.

Potovanja na Finsko si lahko pogledate tukaj.

KOMPAS. RAZKOŠJE SPOMINOV.