S p l o š n e z n a č i l n o s t i Geologija Otok Kreta je vidni del kristalinskega gorskega masiva, ki se vleče vse od Dinarskega gorstva proti jugu in katerega vzhodni del je pred milijoni let potonil pod gladino morja. Tektonski procesi na tem območju so še vedno zelo živahni, o čemer pričajo vulkanski pojavi in številni potresi, vzrok je seveda stičišče Evrazijske in Afriške kontinentalne plošče. Med njena apnenčasta gorska slemena s številnimi kraškimi pojavi, na zahodu štejemo Bele gore, v centralnem delu gorovje Ida, z najvišjim otoškim vrhom Psiloritis (2456 m), na vzhodu gorovje Dikti in Thripti oz. Sitijske gore, tu je še več obmorskih hribovij in osamelcev. Posledice geološkega nastanka Krete so tudi mnoge soteske, med njimi Samaria, z osemnajstimi kilometri najdaljša v Evropi, mnogi platoji oz. planote: izstopa planota Lassithi, z znamenitima Zevsovima jamama, neverjetno lepa planota Nida, ki je izhodišče za osvajanje Psiloritisa, pa Omalos na zahodu otoka, obdana z vrhovi Belih gora, ki so hkrati tudi pomembne obdelovalne površine. Otok, razen tistih ob severni obali, nima večjih ravnic, najpomembnejša in največja je rodovitna dolina Messara na JV delu otoka. Edino pravo sladkovodno jezero na otoku je jezero Kournas, sicer pa Kreta nima večjih rek, le gorske izvire, studence in podtalnice, v zimskih mesecih še močne hudournike. Podnebje Z več kot 300 sončnimi dnevi v letu Kreta velja za enega najbolj sončnih otokov Sredozemskega morja. Prav ugodna geografska lega in odlične podnebne razmere so med drugim botrovale, da se je Kreta že v zgodnji zgodovini razvila v pravi otoški biser Sredozemlja in je bila stalno oblegana. Severni in zahodni del Krete sodita v submediteranski podnebni pas, medtem ko vroči južni in skrajni vzhodni del otoka po geografski širini že sodi v subtropskega. Na otoku prevladuje mila mediteranska klima, za katero je značilno izmenjavanje dveh letnih časov: vroče in sušno obdobje, ki traja nekje od začetka maja do sredine oktobra in deževno obdobje milih zim, ki v višjih predelih pogosto prinašajo sneg in mraz. V pomladanskih mesecih je za otok značilen vroč in vlažen južni veter ‘široko’, ki s seboj lahko prinaša pesek puščavskih sipin. Nekje od sredine junija do sredine septembra pa zlasti na severni obali piha hladnejši egejski veter ‘meltemi’, severozahodnik, ki lahko doseže moč tudi do 9 buforov in vseskozi skrbi, da so vroči poletni dnevi bolj znosni.
RkJQdWJsaXNoZXIy MTQzMDI5