Obvestilo za medije
01 2006 205
Za pravilno delovanje portala morate imeti vključen javascript! Kliknite tukaj.
Domov > Potovanja in izleti > Sicilija - dežela lepote in nasprotij
 

Sicilija - dežela lepote in nasprotij

je dežela, kamor se najraje vračam. Ta lepotica ni le dežela ali kos zemlje - ima dušo, temperament in življenje prave dame. In kot vse prave dame - ima velika usta, iz katerih se vedno nekaj oglaša ( ognjenik Etna) … Sicilija je otok, ki ti hitro zleze pod kožo, njen pečat ostane v srcu zapisan za vedno. Največji sredozemski otok je že v antiki buril duhove in spodbujal domišljijo prebivalcev. Ena najlepših zgodb o nastanku otoka pravi: Nekoč so tri lepe nimfe potovale po svetu. Vsaka je nosila v roki peščico peska, ki je skrival poseben dar. Ko so zagledale blago sonce in čisto morje, so se odločile, da se bodo tam ustavile. Vsaka je odvrgla svojo peščico peska in začele so plesati. Voda je začela spreminjati barve. Dobila je vse barve mavrice in iz vode so se dvignili trije otoki, katerim so nimfe podarile vsaka svoj dar (lepota, blaginja in rodovitnost ). Boginja Demetra (plodnost) je ganjena od truda nimf združila vse tri otoke v enega samega, ki je bil blagoslovljen z vsemi tremi darovi. Še danes je v spomin na ples prelepih nimf znak Sicilije ženska glava, ki predstavlja boginjo Demetro, okoli nje pa noge nimf, ki še vedno plešejo nad Sicilijo …


O SICILIJI
Za približno 5500 km2 je večja od Slovenije, nudi pa dom kar 5 milijonom Sicilijancev, ki se med seboj sporazumevajo v dialektu; toliko drugačnem od italijanskega jezika, da mu lahko rečemo kar jezik.
Oblivajo jo kar tri morja: Tirensko, Jonsko in Sredozemsko. Vpeta je med dva kontinenta, saj jo na skrajni severovzhodni točki od Apeninskega polotoka loči le tri kilometre širok Mesinski preliv, na jugozahodu pa 140 km širok Sicilski preliv od Afrike. Več kot 61 % ozemlja zavzemajo griči, 25 % gorovje in samo 14 % je obmorske ravnine. Samostojen je seveda tudi najvišji vrh, vulkan Etna, ki je trenutno visok okoli 3340 m. Edini večji ravnini sta naplavinska dolina reke Simeto pri mestu Catania in takoi menovana Conca d’oro, v kateri je zrastel Palermo. Glavni reki sta Južna Imera in Simeto. Edino naravno jezero je Perguško.


ZGODOVINA NA HITRO
Zaradi ugodne zemljepisne lege in podnebja je bila Sicilija obljudena že v spodnjem paleolitiku, o čemer pričajo bogate izkopanine. Arheološka najdišča govorijo tudi o naselbinah tujih plemen, ki so tod ustanovila nekakšna trgovska in vojaška oporišča. To so bili na primer Sesioti, ki so na otoku Pantelleria zgradili največji predzgodovinski zid v Sredozemlju, ali prvi anonimni kmetovalci, ki so okoli leta 8000 pred Kr. uvedli gojenje oljke v notranjosti Sicilije. V 19. St. pred Kr. so se priselila prva indoevropska plemena, v 14. st. Ausoni in v 13. Sikani. Okoli leta 1200 pred Kr. so prišli Sikuli in Enotri, v desetem stoletju Feničani. Od leta 735 pred Kr. so se začeli priseljevati Grki, ki so dolgo časa živeli v miru s Feničani, a so zatirali in potiskali vedno bolj v notranjost otoka Sikule in Sikane, edine še obstoječe staroselce. Grki so kmalu zasedli skoraj vso sicilsko obalo in nato razširili oblast na ves otok. Glavno vlogo je igralo mesto Sirakuza. Toda grška kolonizacija Sicilije ni bila enostavna. Na otoku so si sledili nepretrgoma spopadi in bitke vse do prve punske vojne, ko so se za oblast nad Sicilijo spopadli Rimljani in Kartažani. Rimljani so zasedli otok leta 241 pred Kr. in ostali na oblasti do leta 440. Po kratki vladi Vandalov in nato Ostrogotov so leta 535 zavladali Bizantinci, nato leta 827 Arabci in leta 106 vplivali na razvoj Sicilije. Ne primitivna plemena staroselcev, ne grški kolonizatorji, ne rimski imperij niso zapustili tako globokih sledov v kulturi in značaju Sicilijancev kot prav Bizantinci, Arabci in Normani. Po priključitvi normanskega kraljestva Svetemu rimskemu cesarstvu je Sicilija prešla pod Aragonce in nato Špance. Aragonci so priznavali deželi določeno samostojnost, a Španci so bili bolj zahtevni. Poleg tega je leta 1693 prizadel Sicilijo hud potres, ki je opustošil vsa mesta in povečal revščino prebivalstva. Z mirovno pogodbo v Utrechtu, ki je zaključila špansko vojno za nasledstvo, je pripadla Sicilija za kratek čas Savojcem, na kar so jo leta 1820 prevzeli Borbonci. Po 40 letih francoske nadvlade se je zaključilo s priključitvijo Sicilije Piemontu, torej bodoči Kraljevini Italiji.


SICILIJA DANES
Je največja italijanska pokrajina, ki pa ima poseben status avtonomen dežele s svojim parlamentom in predsednikom. V regiji je cvetoča panoga turizem, ki je zelo v porastu, kmetijstvo pa se umerja iz obdelovanja in gojenja žita v specializirano pridelovanje domorodne trde pšenice (durum), agrumov, vinske trte in oljk, povrtnine in drugega sadja. Sicilija pridela skoraj 80 % italijanskega bombaža. Pomemben je tudi ribolov (tuna, mečarica, plave ribe). Problematično je energetsko stanje dežele, predvsem zaradi kroničnega pomanjkanje vode, ki ne dovoljuje hidroelektrarn. Obratuje več termoelektrarn, nekaj vetrnic (eolska energija) in na novo ustvarjena polja, ki zbirajo sončno energijo. Glavni dotok energije je elektrovod prek Mesinske ožine.


Posebnosti, zaradi katerih je Sicilija edinstvena in vredna obiska


SLIKOVITA IN LEPA MESTA
Sicilija je dežela baročnih mest, ki so ohranila svoja bohotna središča bogato okrašenih stavb, ki v srcu nosijo plemenito zgodovino otoka. Taka mesta so Catania, Siracuse, Palermo, Noto … Poleg očarljivega baroka so tudi srednjeveški borgi, ki se te ne pustijo ravodušnega (Taormina, Cefalu, Erice) in seveda pristne vasice kjer se je čas ustavil (Savoca, Forza D'agro, Nicolosi …) -

ARHEOLOŠKI PARKI IN ZAPUŠČINE PRETEKLOSTI

Agrigento, Selinunte, Segesta, Neapolis so le nekatera izmed najbolj znanih grško-rimskih zapuščin otoka, ki je bil od nekdaj središče poznanega sredozemskega sveta. Otok je posejan z ostanki preteklosti in težko se izognete slikovitim scenam, ki vas prezrcalijo v obdobje antike. Pa ne le antike – zgodovina se je pisala ves čas.

GORA ETNA – MONGIBELLO
Etna je aktivni vulkan, ki se nahaja na zahodnem delu obale Sicilije, nekje med mestoma Messina in Catania. Je najvišji Evropski ognjenik in eden večjih na svetu. Visok je 3340 m in širok približno 45 kilometrov. Oblikoval se je pred približno 600.000 leti. Njegova rast še ni zaključena. Zadnji močnejši izbruh je bil leta 2002/2003, ko je vulkanski pepel dosegel tudi daljno Libijo. Zanimivost: na gori Etni je od decembra do aprila tudi smučišče. Zaradi stalnega nadzora in razmeroma majhne silovitosti izbruhov ti navadno ne terjajo človeških žrtev, pogosto pa potoki lave uničijo hiše in vrtove. Ob enem zadnjih izbruhov so tok lave preusmerili v bližnjo nenaseljeno dolino in tako pred uničenjem rešili vas. Še do danes je nerazumljen in znanstveno še ne dobro razložen, kar kaže na ogromno domnev o tektoniki Etne. Rimljani so vulkan imenovali z besedo Aetna, ki izhaja iz grške besede aitho (goreti) ali iz feničanske besede attano. Arabci so Etno imenovali Gibel Utlamat (ognjena gora). Med pred 35 tisoč leti in 15 tisoč leti je Etna večkrat močno izbruhnila. Pepel iz vulkanskega izbruha so našli tudi več kot 800 kilometrov severno od vulkana. Prvič so izbruh Etne opisali pred 3.500 leti, ko je vzhodni del gore zgrmel v dolino. Pred dva tisoč leti je vulkan znova izbruhnil in nastala je Piano Caldera. 396 pred Kr. je izbruh Etne prestrašil Kartažane, ki so hoteli premagati Sirakuze v prvi sicilski vojni. V naslednjih dva tisoč letih je vulkan izbruhnil občasno. Najhuje je bilo marca 1669, ko naj bi iz vulkanskega žrela izbruhnilo okoli 830.000.000 kubičnih metrov lave. Vulkanski izbruh je napovedalo več močnih potresov, ki so obale Sicilije stresali že od januarja, zato so domačini zapustili bližnja naselja. 11. marca se je na vulkanu pojavila devet kilometrov dolga razpoka, ki se je ovinkasto raztezala med približno 2.800 in 1.200 metri nadmorske višine. Lava je 30. aprila, ko je požrla nekaj vasi, zalila tudi mesto Catania. Vulkan je znova izbruhnil leta 1693 in povzročil škodo. Leta 1928 je vroča lava znova porušila vasi ob Etni. Vulkan je v 20. stoletju izbruhnil še leta 1949, 1971, 1983 in 1992, nato je še leta 2000. V letih 2002 in 2003 je v več vulkanskih izbruhih izbruhnil pepel, ki ga je bilo mogoče videti tudi iz vesolja. Ko je padel na tla, so njegove sledi zaznali tudi v Libiji.


AGRUMI
 Na Siciliji gojijo predvsem agrume iz rodu Cirusov ( pomaranče, limone …). Rastline so izvorno iz območja tropske in subtropske Azije. Na Sicilijo so jih prinesli Saraceni v desetem stoletju. Danes jih gojijo predvsem ob vznožju Etne. Plodovi zorijo v zimskih mesecih ( od novembra do aprila). Znane so predvsem sicilijanske pomaranče(tarocco) z značilno sredico z žilami rdeče barve.

MAFIJA
Sicilijanska mafija je ime za organizirano kriminalno združbo, ki je začela delovati na tem področju in se nato razširila po vsem svetu ( v severni Ameriki si je nadela ima Cosa Nostra – naša stvar). Njen izvor je povezan z dogodkom t.i. sicilijanske večernice. Zgodba pravi, da je francoski vojak, imenovan Droetto, posilil in ubil sicilijansko deklico, ko je cerkev svetega duha v Palermu zvonila večernico 31. 3. 1282 leta. To je sprožilo splošen upor in maščevanje vsem francoskim vojakom. Mati nesrečnega dekleta naj bi vpila na trgu besede MIA FIGLIA (moja hči) in prav iz teh besed naj bi izviralo ime MAFIA, ki je bila oblikovana kot častna druščina (societa onorata), zasnovana za zaščito zatiranih pred oblastmi. Kmalu pa je postala »država v državi«, ki je začela pobirati posebne davke na varnost (tako imenovan pizzo) …

ARHIMED (približno 287-212 p. n. š)
Rojen v Sirakuzah je svetovno znan matematik, fizik, filozof in izumitelj. Znan po Arhimedovem vijaku, zakonu vzgona, matematični uporabnosti arabskih številk … Glede njegove smrti kroži zanimiva zgodba: ubil naj bi ga Rimski vojak, ki ga je presenetil, ko je risal kroge na tleh in mu je Arhimed zavpil noli me tangere ( ne tikaj me), ker je želel zaključiti pričeto delo.

KULINARIKA
je del zapletene gastronomske dediščine, ki so jo pustile vse kulture, ki so vladale temu delu Sredozemlja. Seznam tipičnih jedi je zelo dolg in raznovrsten, se pa tudi deli po pokrajinah na otoku. Nekaj jedi:



Testenine V neverjetno pestro paleto jedi iz testenin je vključeno vse obilje Sicilije. Značilna palermska jed je „pasta con le sarde“ (s sardinami, janežem, pinjolami, rozinami in sardelami) za Katanijo pa testenine na »Norma način« ( testenine narejene v omaki iz paradižnika, jajčevcev, pretresene z naribano slano skuto (ricotta salata). Testenine so iz moke durum, so čvrste in zelo okusne.

Arancini
Zanimiva jed, ki jo ponujajo v barih in na ulici kot hitri obrok. Kepe riža nadevajo s sočnim paradižnikovim ragujem, povaljajo v drobtinah in cvrejo. Oblika in barva spominjata na pomaranče (aranci) in od tod ime. Jed je zelo nasitna, a odlična.

Gelato (sladoled)
Sicilski sladoled je res nekaj posebnega zaradi svoje osnove: kreme iz mleka ali mandljevega mleka in škroba. Krema je nastala pod arabskim in španskim kulinaričnim vplivom. Mesto nastanka sladoleda so Sirakuze. Granita
Zamrznjen sadni sok, ki ga fino zmeljejo in v takem stanju ponudijo. Zelo osvežilo zlasti v poletnih mesecih.

Cassata in cannoli

Klasična sicilska posladka. Cassata je iz kremaste ricotte (skute) in biskvita, prelitega z belim in zelenim marcipanom, okrašena pa s kandiranim sadjem. Cannoli so rahlo zapečeno pecivo, poljnjeno z kremo iz ricotte (skute).


Marcipan in madeljevi biskvit
Vse vrste biskvitov, marcipanov in sladic, obogatenih z mandeljni, najdemo na Siciliji kot tipično hrano, ki jo strežejo kot prigrizke, okras ali pa obredna peciva.

Vina

Vinska trta je svoje mesto na Siciliji našla med helenističnim obdobjem (7 stol. pr. Kr.). Trto so vezali na brajdo. Prava revolucija v pridelavi vin pa je bila ob prihodu angleškega trgovca Johna Woodhousa, ki je 1773 pričel z vzgojo prvega italijanskega vina s kontroliranim geografskim poreklom (DOC) in še danes najbolj znanega sicilijanskega vina Marsala. Sicilijansko vino se pogosto zaradi visoke vsebnosti alkohola uporablja za »rez« francoskih in severno italijanskih vin. Sicer pa je Sicilija velika pridelovalka vina zlasti v Trapani in okolici.
 


VEČ O MOJI SICILIJI PA VAM BOM ZAUPAL NA POTI …

VLADIMIR PETVAR
Vodnik agencije Kompas